Če Slovenija ne bo prepričala Evropske komisije, da sprejme revidirano referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi po merilih iz Uredbe LULUCF, bomo lahko kaznovani za presežek emisij, ki bodo obračunane za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari.
Evropski parlament in Svet sta leta 2018 izdala uredbo o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (Uredba LULUCF). Ta za obdobje 2021 do 2030 določa obvezno obračunavanje emisij in odvzemov (ponorov) po pravilih, ki so specifična za posamezno obračunsko kategorijo zemljišč.
Emisije in ponori iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, se bodo obračunavali glede na referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi (FRL), ki naj bi jo Evropska komisija z delegiranim aktom sprejela do konca oktobra 2020. Zaradi pandemije koronavirusa, zaradi katere je na tem področju nastal mrtvi tek, bi se lahko ta datum premaknil.
Slovenija je v zahtevnem položaju
Sistem obračunavanja po principu FRL Slovenijo potiska v težak položaj. Za referenčno obdobje je bilo izbrano obdobje 2000–2009, v katerem je imela Slovenija eno izmed najnižjih jakosti sečnje v Evropi (približno 40 % prirastka) in sorazmerno večjo akumulacijo lesne zaloge v gozdovih. Kasneje se je obseg sečnje zaradi naravnih ujm in napadov podlubnikov precej povečal. Po besedah dr. Boštjana Malija z Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine na Gozdarskem inštitutu Slovenije in člana delovne skupine strokovnjakov za področje LULUCF za Slovenijo bo morebitni večji posek pomenil zmanjšanje ponorov. Ti bodo nad referenčno vrednostjo obračunani kot emisije, kar nam bo oteževalo doseganje podnebnih ciljev. Ker so bile izgube v obdobju po letu 2014 v gozdovih večje od prirastka, slovenski gozdovi proizvajajo neto emisije.
Slovenija je Komisiji na njeno zahtevo poslala dodatne materiale in dejstva, s pomočjo katerih želi doseči, da bi se zanjo neugodne referenčne vrednosti popravile. Na uraden odgovor še čaka.
Gozdovi nimajo le podnebne funkcije
Sogovornik pravi, da so si določila iz Uredbe LULUCF in načela trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki jim sledimo v Sloveniji, v nasprotju. Ta namreč upoštevajo tudi druge funkcije gozdov, ne le ekoloških. »Z omejevanjem sečnje bi se lesna zaloga povečevala in starostna struktura gozdov v Sloveniji še naprej slabšala. Najprej bi morali posekati sečno zrele sestoje gozdov. Na leto bi morali obnoviti vsaj 10 tisoč hektarjev gozdov, da bi srednjeročno začeli popravljati njihovo starostno strukturo. Če se starostna struktura ruši, so gozdovi bolj dovzetni za ujme,« razlaga Boštjan Mali. Slovenske gozdove bi torej morali s strokovno domišljenimi ukrepi pomladiti. Spodbujati je treba rabo in predelavo lesa in povečati naložbe v celotno gozdno-lesno vrednostno verigo.
Za gozdove bi morali bolj skrbeti tudi zasebniki
Cilje za gospodarjenje z gozdovi bi bilo po Malijevih besedah treba postaviti strokovno in neodvisno od Uredbe LULUCF z upoštevanjem prilagajanja gozdov na podnebne spremembe. V Sloveniji je 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti, pri čemer bi kazalo lastnike s pametnimi ukrepi oz. instrumenti spodbuditi za ustrezno gospodarjenje; tega jim namreč ni mogoče predpisati. Bi pa morali v zasebnih gozdovih bolj dejavno gospodariti.
