Slovenska lesnopredelovalna dejavnost uspešno jezdi na valu povečanja rabe lesa v številnih dejavnostih, zaradi pandemije koronavirusa SARS-CoV-2 pa je trenutno tudi ta v negotovosti.
Izrazita izvozna usmerjenost lesne panoge se v zadnjem desetletju vztrajno krepi. Lani je skupen izvoz panoge znašal skoraj 1,3 milijarde evrov, letos pa podjetjem sive lase povzročajo predvsem ukrepi zaradi pandemije. Vse pomembnejšo vlogo pa dobiva les tudi v gradbeništvu.
V dejavnosti obdelave in predelave lesa je razvoj zelo hiter, saj narašča uporaba lesa pri gradnji stavb in uporaba novih tehnologij gradnje z lesom, novih materialov na bio-osnovi in hibridnih materialov. »Predvsem na področju gradnje je zelo močan tudi trend digitalizacije procesa gradnje, z večanjem okoljske ozaveščenosti pa pričakujemo, da se bo še povečalo povpraševanje po leseni gradnji in proizvodih iz lesa, kot so lesene stavbe, okna, vrata, izolacijski materiali, talne in fasadne obloge,« pravijo na Direktoratu za lesarstvo, ki je del Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Večjo rabo lesa pričakujejo tudi pri gradnji in obnovi javnega stavbnega fonda.
Ne spopadajo se le s pandemijo
Trenutno je tudi za podjetja iz lesnopredelovalne industrije, podobno kot za podjetja iz drugih panog, spoprijemanje s posledicami, ki jih prinašajo ukrepi za zajezitev koronavirusa SARS-CoV-2, glavni izziv. Ni pa ta edini, s katerim se morajo ukvarjati. Kot povedo na omenjenem direktoratu, se podjetja soočajo tudi z uvajanjem novih poslovnih modelov, ki bi omogočali večjo fleksibilnost poslovanja, dodatni izzivi pa so še razvoj blagovnih znamk, oblikovanje produktov, novi načini trženja (preko interneta, direktno), uvajanje novih materialov, digitalizacija procesov in povezovanje pohištva na skupne platforme pametnih hiš (npr. uporaba senzorike, internet stvari, umetne inteligence). »Za reševanje teh izzivov se podjetja udeležujejo različnih strokovnih posvetov, diskusij oziroma okroglih miz, dodatnih izobraževanj in usposabljanj, preko obiskovanja mednarodnih sejmov pa spoznavajo tudi primere dobrih praks iz tujine. Tovrstne dogodke spodbujamo in sofinanciramo tudi na MGRT,« povedo.
Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na Gospodarski zbornici Slovenije, meni, da mora tudi lesnopredelovalna panoga, podobno kot druge, pospešiti digitalizacijo celotnih poslovnih modelov in novim potrebam zagotoviti primerne nove proizvode, storitve in načine prodaje. »Ključno bo namreč prilagajati način poslovanja novim potrebam trga in spremembam nakupnih navad, hkrati pa veliko pozornosti usmerjati tudi v krožno gospodarstvo,« poudari.
Država si prizadeva za povečanje predelovalnih zmogljivosti lesnopredelovalne industrije, s čimer bi bila omogočena večja domača predelava lesa.
Prizadevajo si za čim večjo lokalno oskrbo
Na Direktoratu za lesarstvo pravijo, da si na ministrstvu že več časa prizadevajo za čim večjo lokalno oziroma regionalno oskrbo, kar bo po njihovem mnenju še zlasti pomembno po koncu ukrepov za zajezitev pandemije. »Prizadevamo si za povečanje predelovalnih zmogljivosti lesnopredelovalne industrije, s čimer bi bila omogočena večja domača predelava lesa. Trenutno namreč doma predelamo okoli 30 odstotkov lesa,« povedo na direktoratu.
Lesna panoga raste od leta 2013.
»Vsekakor je usmerjanje Nemčije oziroma zahodne Evrope na intra-evropske (JV EU) krajše dobavne verige odlična zadeva za Slovenijo,« pa meni Igor Milavec. Pravi, da bi morali biti slovenska in evropska politika ter tudi gospodarska diplomacija zelo aktivni, da bi nam odpirali možnosti za vključevanje v te verige. »Tudi SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo bo tu lahko odigral svojo vlogo,« doda. Prepričan je, da bo to velik izziv tudi za vse akterje iz gozdno-lesne verige, da se v nove razmere vključijo na pravi način. »Ne samo kot dobavitelji surovin in izvajalci dodelavnih poslov, temveč tako, da bomo s povezovanjem in inoviranjem poslovnih procesov zagotavljali kompleksnejše in trajnostne izdelke z višjo dodano vrednostjo,« poudari.
Ogromen potencial
Na Direktoratu za lesarstvo so prepričani, da ima Slovenija na področju lesnopredelovalne industrije ogromen potencial na dolgi rok, in sicer tako z vidika zadostnih količin lesa – poraščenost Slovenije z gozdovi je namreč kar 60-odstotna – kot tudi z vidika pozitivnih učinkov uporabe lesa na okolje. Les je namreč nizkoogljični vir in naravno obnovljiv material, kar je predvsem pomembno z vidikov zasledovanja ciljev iz Evropskega zelenega dogovora, ki stremi k prehodu na brezogljično družbo. »Pričakujemo, da se bo zavedanje o pomenu samooskrbe in pomembnosti lokalnih oskrbovalnih verig in s tem povezane industrije ohranilo tudi po končanju epidemije in da se bo pospešilo prestrukturiranje gospodarstva na ustrezen način,« poudarjajo na direktoratu.
Rastejo že nekaj let
Lesna panoga raste od leta 2013. Prihodki od prodaje v lesnopredelovalni panogi in proizvodnji pohištva so v letu 2018 (podatkov za lani še ni) znašali 1.327 milijonov evrov, od tega več kot 74 odstotkov v segmentu predelave lesa. Čisti dobiček je znašal 66 milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa 36.044 evrov. Kot pravijo na direktoratu, je lani lesna panoga zaposlovala 13.736 delavcev, od tega jih je imelo 47 odstotkov srednjo, višjo in visoko izobrazbo. V dejavnosti obdelave in predelave lesa je bil lani indeks industrijske proizvodnje 129, kar je za približno 10 odstotkov več kot leta 2018, ko je bil indeks 117,5. V dejavnosti proizvodnje pohištva pa se je indeks industrijske proizvodnje povečal za odstotek, in sicer iz 122,8 leta 2018 na 124,2 leta 2019.
Lesna panoga je izrazito izvozno usmerjena. Izvoz v zadnjih desetih letih nenehno narašča in je leta 2018 znašal 55,7 odstotka vseh prihodkov od prodaje. V letu 2019 je skupen izvoz lesne panoge znašal nekaj več kot 1,27 milijarde evrov, od tega skoraj 691 milijonov evrov v dejavnosti obdelave in predelave lesa in 585 milijonov evrov v dejavnosti proizvodnje pohištva. Največji izvozni trgi lesnopredelovalne in pohištvene panoge so Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška, največji uvozni trgi pa Italija, Nemčija, Avstrija in Hrvaška.
Letos verjetno manjši izvoz
Kakšni pa so obeti za letos? »Zaradi še vedno trajajoče epidemije virusa COVID-19 so obeti za leto 2020 negotovi in je težko karkoli napovedovati,« pravijo na direktoratu. Glede na pretekle trende pozitivne rasti so tudi za leto 2020 pričakovali nadaljnjo rast števila zaposlenih in prihodkov od prodaje, ki pa bo zaradi pandemije verjetno nižja. »Glede na nove okoliščine pričakujemo zmanjšanje izvoza in posledično večjo potrošnjo in predelavo hlodovine doma,« dodajo.
Tudi Milavec se strinja, da so napovedi tvegane, saj so neposredno vezane na reševanje zdravstvene krize, in sicer tako v letu 2020 kot v naslednjih letih. Letos pričakuje padec prodaje in na sploh bistveno slabše poslovne rezultate, kot jih je panoga imela v zadnjih letih. Čeprav se bo po njegovem mnenju povečalo povpraševanje po domačih proizvodih, to ne more nadomestiti padca prodaje v izvozu.
