Gozdarskih in lesarskih strokovnjakov različnih ravni na trgu primanjkuje, v izobraževalnih ustanovah pa se trudijo, da jih opremijo s sodobnim znanjem in veščinami.
Izobraževalne ustanove v gozdarstvu in lesarstvu s programi skrbijo za to, da so dijaki in študentje po zaključku izobraževanja oboroženi z vsemi potrebnimi znanji. Sledijo tudi trendom, denimo s področja digitalizacije. Z deficitarnostjo poklicev v gozdarstvu se v zadnjem času pri nas soočamo na vseh izobrazbenih ravneh od poklicne do univerzitetne, pri tem pa je Zavod za gozdove Slovenije lani napovedal, da bodo v naslednjih petih letih potrebovali vsaj 250 inženirjev gozdarstva vseh stopenj.
Zanimanje za študij lesarstva je zadnja leta precej konstantno z rahlim upadom. »Vpis sicer načeloma ustreza potrebam, lahko pa bi bil večji. Na visokošolski strokovni študij se vpiše približno 50 študentov, na univerzitetni študij pa okrog 20. Bolj kot statistika vpisa v prvi letnik je merodajen podatek o številu diplomantov, ki se izboljšuje, saj je bilo pred leti še veliko fiktivnega vpisa in nizka prehodnost v drugi letnik,« pove prof. dr. Milan Šernek, prodekan za področje lesarstva na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Visoko zaposljivi kadri
Večina njihovih diplomantov takoj ali kmalu po zaključku študija najde zaposlitev. »Nekateri študenti visokošolskega strokovnega študija se že v času praktičnega usposabljanja v podjetjih zelo izkažejo in uspešno delajo, zaradi česa jih takoj po diplomi z veseljem zaposlijo. Poleg tega se delodajalci obračajo tudi direktno na nas s potrebami po kadrih ali pa prihodnje diplomante seznanijo z možnostmi zaposlitve v okviru ‘Kariernih dni’ pod okriljem Univerze v Ljubljani, kjer podjetja študentom predstavijo njihove dejavnosti, potrebe in možnosti zaposlitve,« še pojasni.
»Zadnja evalvacija naših diplomantov o zadovoljstvu in zaposljivosti kaže, da je 90 % naših diplomantov zaposlenih v obdobju šestih mesecev po diplomskem izpitu,« pa pove Nada Vadnov, ravnateljica Višje strokovne šole na Šolskem centru Postojna. Diplomanti Višje šole Postojna s poklicem inženir gozdarstva in lovstva pridobijo kompetence s področja gospodarjenja, urejanja, načrtovanja in izvajanja del v gozdarstvu in lovstvu. Vadnova doda, da je potrebno nadaljnje spremljanje diplomantov in ugotavljanja stanja na trgu dela, saj se razmere zelo spreminjajo. Ob tem poudari, da je Zavod za gozdove Slovenije lani poleti zapisal, da bodo v naslednjih petih letih potrebovali vsaj 250 inženirjev gozdarstva vseh stopenj.
Izobraževanje v gozdarstvu in lesarstvu
Izobraževalni sistem za gozdarstvo vključuje srednjo poklicno smer gozdarski tehnik in gozdar. S pridobljeno izobrazbo in poklicem je možna zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani ali na drugih višjih šolah.
Lesarske smeri se izvajajo v nekoliko večjem obsegu že na poklicni ravni, kjer je za nekatere možno šolanje tudi z vajeništvom. Študij lesarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ponuja na prvi stopnji dva študijska programa: univerzitetni študijski program lesarstvo in visokošolski strokovni študijski program lesarsko inženirstvo.
Univerzitetni študij lesarstva je naravoslovno tehniški in je okrepljen z raziskovalnim delom. Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki so sposobni interdisciplinarno povezati naravoslovne, tehniške, ekonomske in družboslovne vsebine s ciljem trajnostnega razvoja lesarske stroke.
Visokošolski strokovni študij je tehniško naravosloven in izrazito aplikativen študij. Znanje diplomantov temelji na poznavanju zgradbe in lastnosti lesa kot obnovljivega inženirskega materiala, razvoju in uporabi tehnologij in tehnoloških procesov v lesarstvu, razvoju izdelkov, zakonitosti poslovanja podjetij in trženja proizvodov. Študij je ves čas usmerjen predvsem k praktičnemu delu študentov. Zadnji semester študenti opravijo praktično usposabljanje v podjetjih.
Mizar in gozdar sta tudi za šolsko leto 2020/21 med deficitarnimi poklici, za katere je mogoče dobiti štipendijo iz javnih sredstev.
Študij sledi trendom v lesarstvu in gozdarstvu
Z razvojem naprednih tehnologij v ospredje prihajajo nove oblike uporabe lesa – od nanotehnologije do biotehnologije. Poteka četrta industrijska revolucija in inteligentna omrežja so tista, ki prinašajo glavne spremembe, kot so vse večja fleksibilnost, avtomatizacija, robotizacija in predvsem digitalizacija proizvodnih procesov in sistemov.
»V študijskih vsebinah poleg trendom v lesarstvu dobro sledimo tudi trendom v gozdarstvu, in sicer na več načinov. V študijskem programu imamo vključene izbirne predmete iz gozdarstva, soorganiziramo različne delavnice in konference, kjer si izmenjujemo znanje o smernicah in trendih v obeh panogah (gozdno-lesna veriga), izmenjujemo izkušnje v okviru različnih raziskovalnih aktivnostih in prireditvah. V naše študijske programe so vpeta znanja, povezana z LCA, digitalizacijo, IoT, pametnimi tovarnami (Industrija 4.0) in tudi vsebine, povezane s podnebnimi spremembami in vzdržnim, sonaravnim razvojem,« pove Šernek.
Da se postavlja vprašanje, kako bosta četrta in peta tehnološka revolucija spremenili delo in delovna mesta tudi v gozdarstvu, pritrjuje tudi Nada Vadnov. V okviru predloga novega študijskega programa za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja načrtujejo izvedbo modula tudi s področja tehnološkega informacijskega razvoja in digitalizacije. »Modul bi zajemal razvijanje sposobnosti za uporabo geoinformatike in geografskih informacijskih sistemov v gozdarstvu, uporabo podatkov laserskega skeniranega površja ter nadzor in spremljanje žičničnega spravila lesa z daljinsko vodenim letalnikom,« še pojasni.
Praktično usposabljanje v času kriznih razmer
Krizne razmere so vplivale tudi na spremembo poteka izvajanja študijskih programov gozdarstva in lesarstva. »S ponosom lahko povem, da je bil Oddelek za lesarstvo odlično pripravljen na prehod na sodobne oblike izvajanja pedagoškega procesa na daljavo, saj že desetletje uporabljamo e-učilnico (Moodle) in vključujemo druge sodobne poti poučevanja,« pove Šernek. Odziv študentov je po njegovih besedah z vidika prisotnosti celo boljši kot prej. Praktično usposabljanje na VSŠ Lesarsko inženirstvo je potekalo večinoma nemoteno v podjetjih in je bilo uspešno zaključeno na začetku aprila, izvedba nekaterih izrazito praktičnih laboratorijskih vaj in terenskega pouka pa je prestavljena na konec semestra.
Skupnost višjih strokovnih šol je na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vložila pobudo, da sprostijo omejitve pri izvajanju praktičnega izobraževanja študentov višjih strokovnih šol in se študentom tako omogoči, da lahko začnejo opravljanje praktičnega izobraževanja pri tistih delodajalcih, ki jim bodo ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov to lahko omogočili. »S tem bi omogočili, da normalno lahko opravijo del študija, ki pa se ne izvaja v šolah, ampak v realnem okolju, za katerega se izobražujejo in v katerega vstopajo skozi praktično izobraževanje,« poudarja Vadnova.
Država skrbi za promocijo gozdarskih in lesarskih poklicev
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se, kot pravijo, zavedajo problematike deficitarnosti poklicev v gozdarstvu, s katero se v zadnjem času soočamo od poklicne do univerzitetne izobrazbene ravni. Letos so pripravili ‘Program generične promocije gozdov, gozdarstva in gozdno-lesnih verig v letu 2020’, v katerem je ena od prioritetnih nosilnih tem promocija poklicev v gozdarstvu. MKGP je januarja skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna in Biotehniško fakulteto – oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire predstavil izobraževalne programe in poklice na področju gozdov in gozdarstva.
Z razvojem naprednih tehnologij v ospredje prihajajo nove oblike uporabe lesa – od nanotehnologije do biotehnologije.
Izobraževalnim ustanovam po njihovih besedah pomagajo z različnimi ukrepi pri izvedbi načrtovanih izobraževanj, med drugim z dolgoletnim sofinanciranjem praktičnega pouka.
Država, kot povedo, še dodatno podpira izvajanje javnih izobraževalnih programov iz gozdarstva: »Skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS lahko družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., izobraževalnemu zavodu, ki izvaja javno veljavne programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter srednje tehniško izobraževanje iz gozdarstva, v državnih gozdovih na podlagi pogodbe dopusti izvajanje izobraževalnih programov, ki lahko obsegajo sečnjo in spravilo lesa, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij državnih gozdov.«
