Od leta 2014 se v slovenskih gozdovih skoraj vsako leto zgodijo vremenske ujme oziroma drugi ekstremni vremenski dogodki, ki povzročijo veliko škode, zato je trenutno najpomembnejša sanacija njihovih posledic.
Žledolom, ki se je zgodil leta 2014, je prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, sledila pa mu je doslej največja prenamnožitev podlubnikov. Kot povedo na Zavodu za gozdove Slovenije, je bilo zaradi podlubnikov med letoma 2015 in 2017 posekanih za šest milijonov kubičnih metrov dreves, večinoma smreke. Leta 2017 je vetrolom povzročil poškodbe na približno petini površine slovenskih gozdov. Večino sanitarne sečnje so izvedli v letu 2018, ko so zaradi vetra posekali za 2,92 milijona kubičnih metrov dreves.
Na Zavodu za gozdove pravijo, da spadata letošnja februarska vetroloma med manjše v zadnjih 20 letih. Po prvih ocenah je poškodovanega drevja za približno za 140.000 kubičnih metrov, od tega je največ smreke, na Zavodu za gozdove pa pričakujejo tudi prenamnožitev podlubnikov. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dodajo, da tudi letos pričakujejo prenamnožitev smrekovih podlubnikov, zato bo potrebna pravočasna sanacija nastalih žarišč podlubnikov.
Podlubniki spreminjajo podobo gozdov
Prenamnožitve podlubnikov – predvsem gre za smrekove lubadarje – spreminjajo podobo slovenskih gozdov. »Podlubniki v običajnih razmerah večinoma napadajo posamična oslabljena drevesa, težava pa nastane pri velikih količinah poškodovanih ali oslabljenih dreves, ki niso pravočasno posekana in spravljena iz gozda. V takih razmerah se podlubniki prenamnožijo in začnejo napadati tudi zdrava drevesa,« pojasnijo na Zavodu za gozdove in na MKGP. Pravijo, da podlubniki med vsemi gozdnemu drevju škodljivimi organizmi povzročajo največje škode in obstaja velika verjetnost, da jih bodo povzročali še naprej, zlasti v kombinaciji z naravnimi ujmami. »Lastnike gozdov pozivamo, naj redno pregledujejo svoje gozdove in pravočasno pospravijo napadena drevesa, saj se je rojenje podlubnikov letos že začelo. Ob odkritju znakov napada podlubnikov naj po telefonu ali elektronski pošti obvestijo lokalno-pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije,« poudarijo.
Vse pogostejše so intenzivne tujerodne vrste
Kot posledica sprememb v okolju in človekove dejavnosti, predvsem globalne trgovine, se v slovenskih gozdovih pojavljajo invazivne tujerodne vrste, ki otežujejo naravno obnovo gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami. »Za obnovo gozdov so problematične predvsem zelnate rastlinske vrste – v obvodnih gozdovih je to predvsem japonski oziroma češki dresnik, v drugih pa se v zadnjem času pojavlja kot težava navadna barvilnica,« povedo na Zavodu za gozdove. Dodajo, da veliko težavo predstavljajo tudi invazivni tujerodni škodljivci, na primer tujerodna gliva, ki povzroča bolezen jesenov ožig. Zaradi te bolezni je bilo lani posekanih več kot 50.000 kubičnih metrov jesenov.
Gozdovi v boljšem stanju kot pred četrt stoletja
Vendar pa so po besedah strokovnjakov z Zavoda za gozdove Slovenije naši gozdovi dobro ohranjeni in na splošno v boljšem stanju kot pred 25 leti. »V zadnjih 25 letnih smo priča dvigovanju lesne zaloge, prirastka in posledično možnega poseka lesa, ki se je povečal za skoraj 40 odstotkov,« povedo. Dodajo, da smo bili uspešni tudi pri varovanju in ohranjanju naravne raznovrstnosti gozdov – gozdnogospodarski načrti v Sloveniji veljajo kot upravljavski načrti za območja Natura 2000, ki prekrivajo 50 odstotkov slovenskih gozdov. Takšna rešitev je v Evropi edinstvena in priča o načinu upravljanja z gozdovi v Sloveniji.
Pri varovanju in ohranjanju naravne raznovrstnosti gozdov smo uspešni.
Posebnost (v evropskem merilu) pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi je relativno veliko število lastnikov gozdov in relativno majhna zasebna gozdna posest. V Sloveniji je 413.000 lastnikov gozdov, povprečna gozdna posest meri 4,1 hektarja, pri čemer zaradi solastništva odpade na posameznega lastnika v povprečju le 2,8 hektarja. Tudi struktura gozdnih posestnikov je precej nehomogena, saj ima 66 odstotkov posestnikov v lasti le do hektar gozda, nadaljnjih 24 odstotkov pa od dva do pet hektarjev. »Tovrstna posestna struktura predstavlja določeno oviro pri organizaciji gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa ima nekatere pozitivne učinke, kot je na primer varovanje biotske raznovrstnosti v gozdovih,« poudarijo na Zavodu za gozdove in na MKGP.
Za večjo učinkovitost varstvenih ukrepov skrbi zakon
Da bi povečali učinkovitost izvajanja varstvenih ukrepov v gozdovih, je kmetijsko ministrstvo v letu 2018 pripravilo Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. S tem zakonom so določene izjeme pri odreditvi sanitarne sečnje, skrajšanje rokov za izdajo soglasij, dovoljenj in drugih aktov državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, izjeme pri pridobivanju soglasij za gradnjo gozdnih prometnic, določena so povračila stroškov pri zapori državnih in občinskih cest zaradi izvedbe varstvenih del zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, določena je tudi posebna ureditev glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane, prav tako pa je določen tudi prag, ko se prenamnožitev podlubnikov šteje za naravno nesrečo.
Kaj lahko storimo za ohranjanje slovenskih gozdov?
Zavod za gozdove Slovenije svetuje:
-
»Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (ti letos že rojijo) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.
-
Upoštevamo veljavno zakonodajo in pravila gozdnega bontona. V gozdnem bontonu so združeni napotki za skrbno in varno gibanje v gozdu. V celoti je dostopen na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.
-
Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih čez celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije. V času epidemije koronavirusa tovrstne akcije žal ne potekajo, zato vas vabimo k spremljanju in deljenju informacij Zavoda za gozdove Slovenije in drugih organizacij.«
Pripravljajo spremembe zakona
Zaradi še hitrejšega in učinkovitejšega izvajanja varstvenih in sanacijskih ukrepov za zatiranje in preprečevanje širjenja smrekovih podlubnikov je MKGP pripravilo spremembe in dopolnitve Zakona, ki jih je vlada posredovala v obravnavo državnemu zboru. Ključni sta dve spremembi, in sicer posebna ureditev upravnega postopka, ki se nanaša na odločbe o sanitarni sečnji in roku za njeno izvršitev ter določitev skrajšanega postopka za sprejemanje sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote.
Pri odločbah o sanitarni sečnji gre predvsem za posebno ureditev upravnega postopka na način, da lahko lastnik gozda na Zavod za gozdove Slovenije pred iztekom roka, določenega v odločbi o določitvi varstvenih del, vloži zahtevo za podaljšanje roka iz odločbe, če so za to podani objektivno utemeljeni razlogi (npr. lastnik gozda mora posekati večjo količino lesne mase na več parcelah, neprevoznost gozdnih prometnic zaradi snega, velike razmočenosti tal, neodprtost gozdov z gozdnimi prometnicami …). Lastnik lahko zahteva tudi, da Zavod za gozdove Slovenije v odločbi poveča obseg sanitarne sečnje in po potrebi podaljša rok za njeno izvedbo, če se na terenu izkaže, da je obseg poškodovanega drevja po izdaji odločbe večji, kot je bil ugotovljen v prvi odločbi, zlasti zaradi novih poškodb, ki so jih povzročila podrta ali poškodovana drevesa na ostalem bližnjem drevju ali hitrega razmnoževanja in širjenja lubadarja na zdrava drevesa.
Če se podlubniki prenamnožijo, začnejo napadati tudi zdrava drevesa.
Skrajšati želijo predolge roke
Kaj pa je novega na področju določitev skrajšanega postopka za sprejemanje sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote? Predpisi o gozdovih določajo dopustna odstopanja od možnega poseka brez potrebne spremembe gozdnogospodarskega načrta, ki na ravni gozdnogospodarske enote znaša 25 odstotkov, če gre za sanitarne sečnje. Določajo tudi postopke, ki jih mora Zavod za gozdove Slovenije izvesti ob sprejemanju načrta. »Ti postopki so dolgotrajni in zamudni in jih je v primeru, ko je treba načrt spremeniti zaradi sprememb v gozdovih kot posledica naravnih nesreč, mogoče skrajšati,« pojasnijo na MKGP.
Dodajo, da se s spremembami in dopolnitvami Zakona določa, da se spremembe in dopolnitve načrtov nanašajo samo na odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, spremenjen in dopolnjen načrt pa se sprejme po skrajšanem postopku.
