Slednji pravijo, da pomagajo pri ohranjanju ogroženih živalskih vrst in izobraževanju, medtem ko zagovorniki pravic živali trdijo, da so živalski vrtovi zapori za divje živali.
Za komentar o omenjenih nestrinjanjih smo povprašali živalski vrt v Ljubljani. Na zastavljena vprašanja nam je odgovorila mag. Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v živalskem vrtu Ljubljana.
Zagovorniki pravic živali, med njimi tudi PETA trdijo, da živalski vrtovi pod krinko »zaščite vrst« ugrabijo živali iz njihovih naravnih habitatov in se znebijo »odvečnih« živali tako, da jih ubijejo ali prodajo neetičnim trgovcem z eksotičnimi živalmi. Se to res dogaja?
Živalski vrt Ljubljana je član Evropske (EAZA) in svetovne (WAZA) zveze živalskih vrtov in akvarijev. Zavezani smo visokim standardom gojenja in skrbi za živali. Prav vsak vretenčar (sesalci, ptiči, plazilci in dvoživke) pri nas je označen (čipi, obročki) in ima rodovnik, ki je vpisan v svetovno bazo.
Živali že mnogo let ni dovoljeno jemati iz narave. Vsako žival, ki pa jo oddamo, spremlja rodovnik in pogodba o oddaji, zato je njena oddaja sledljiva. Ogrožene živalske vrste pa spremlja tudi uradno evropsko ali pa CITES potrdilo, ki ga izda pristojna služba. Večinoma živali izmenjujemo med EAZA živalskimi vrtovi. Delujemo pod mednarodnim nadzorom EAZA ter nadzorom ARSO in VURS v Sloveniji.
Obstajajo pa tudi živalski vrtovi, ki niso člani omenjenih organizacij. Za nadzor njihovega delovanja sta pristojna VURS in ARSO.
Kaj konkretno se otroci naučijo v živalskem vrtu Ljubljana?
Naloge živalskega vrta Ljubljana so naravovarstvo z ohranitveno vzrejo, raziskave, rekreacija obiskovalcev in izobraževanje. V ZOO Ljubljana imamo 32 letno tradicijo na področju izobraževanja. V različne programe letno vključimo okoli 50.000 obiskovalcev, vsem ostalim obiskovalcem pa so na voljo številne identifikacijske in interaktivne izobraževalne table.
Najpomembnejši cilji pedagoškega dela so naučiti obiskovalce spoštljivega odnosa do živali in narave, v obiskovalcih vzbuditi zanimanje za razumevanje narave, skrbeti za spodbujanje osnovne zavesti o vzdrževanju, upravljanju in ohranjanju narave na lokalnem in globalnem nivoju ter z dobro zgodbo omogočiti zelo kakovostno razlago in predstavitev.
Torej veliko pozornosti posvečate učenju s pomočjo nepozabnih izkušenj?
Najpomembnejše metode pedagoškega dela v ZOO Ljubljana so izkušenjsko učenje, vodeno opazovanje in metoda odprave predsodkov do živali.
Ustvarjamo nepozabne izkušnje, vzbujamo radovednost in čustven odziv pri obiskovalcih s pomočjo živih živali, spodbujamo drugačen način učenja, kot smo ga navajeni iz šol. Pozivamo k razmišljanju, postavljamo problemska vprašanja, brez povzročanja običajne miselne blokade. Spodbujamo k boljšemu razumevanju narave, ustvarjamo presenečenja, akcije in dejavnosti, ki pomagajo obiskovalcem pridobiti izkušnje o naravi in okolju. Obiskovalcem dajemo možnost za razgovore in diskusije in jim nudimo izkušnje, ki jih vodijo k boljšemu razumevanju narave in okolja, kar se odraža v povečanem občutku odgovornosti in obveznosti do narave in okolja.
Katerih tem se dotikate v okviru izobraževanj?
Teme izobraževanja so najrazličnejše in vključujejo v prvi vrsti biologijo živali, etologijo, evolucijo, biodiverziteto, zoogeografijo, gojenje živali v živalskih vrtovih, razmnoževanje, vloge in pomenov živalskih vrtov, obogatitev okolja za živali v živalskem vrtu, raziskave in nove ugotovitve na področju naravoslovja, spoznavanje ogroženih živalskih vrst in ogroženih življenjskih prostorov ter njihova ohranitev.
Mlajšim obiskovalcem razložite, da v naravi živali niso v ogradah, kot v živalskem vrtu?
V ZOO Ljubljana živali bivajo v ogradah, letalnicah ali terarijih. V njihovih domovanjih jim uredimo vse kar potrebuje določena vrsta. To imenujemo neobiotop in se od vrste do vrste razlikuje. Npr. tiger potrebuje razgledišča, suho zavetje, prostor za sončenje, senčne kotičke, gozdno okolje, bajer za namakanje, prostor za spanje, označevanje, brušenje krempljev … ter dnevne popestritve tega okolja. Z njimi spodbujamo fizično in psihično kondicijo živali.
Živali svojo ogrado sprejmejo za svoje domovanje in se v njej dobro počutijo, to lahko opazimo tudi, ko spremljamo njihovo vedenje in počutje. Tudi v naravi živali živijo na točno določenem prostoru, ki je omejen s pripadniki svoje in drugih vrst.