Če bi Slovenija razglasila podnebno okoljsko krizo, bi to omogočilo, da se vsi resursi usmerijo v njeno reševanje, je na nedavnem posvetu o podnebnih spremembah v državnem zboru med drugim dejal predsednik parlamenta Dejan Židan. Dodal je, da na podlagi posveta pričakuje, da bo do njega prišlo kar nekaj pobud, naj pozove vlado k razglasitvi podnebne okoljske krize. Posvet je bil deležen velikega zanimanja.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je na posvetu poudaril, da je velik odziv na podnebni posvet dokaz, da se ljudje zavedamo, da je »tema o podnebnih spremembah pomembna, da se tiče vseh nas in da bomo podnebno krizo reševali vsi«. Prepričan je, da zaradi podnebnih sprememb že trpimo. »Naj vam predstavim le eno številko, ki jasno pokaže, da tudi mi nismo in ne bomo imuni na podnebne spremembe. V Sloveniji imamo že vrsto let zakon o odpravljanju posledic po naravnih nesrečah, ki nastanejo zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Zakon pravi, da država pripravi program odprave posledic, če je škoda, ki je nastala, višja od 0,3 promilov prihodkov državnega proračuna. V začetnih letih tega zakona se je zakon uporabil enkrat do dvakrat na leto, potem kakšno leto tudi ne, ker takih dogodkov ni bilo. Zdaj določila tega zakona uporabljamo na štirih do petih takih dogodkih na leto,« je bil jasen okoljski minister. Poudaril je, da je Slovenija sicer majhna, a da smo dolžni ukrepati vsi, tudi najmanjši.
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo in tudi že zaključilo javno obravnavo prvega zakona o podnebni politiki v zgodovini naše države. Eden glavnih ciljev zakona je, da se zavežemo, da bomo do sredine stoletja postali podnebno nevtralna država. Hkrati Slovenija pripravlja tudi dolgoročno podnebno strategijo, energetski koncept Slovenije in Energetsko podnebni načrt.
Rešitve bodo boleče
Minister je sklenil, da rešitve so, da pa bodo, vsaj na kratek rok, boleče. Opozoril je, da mora biti prehod v ogljično nevtralno družbo socialno pravičen, in sicer tako med družbenimi skupinami kot tudi med zdajšnjimi in prihodnjimi generacijami. Izpostavil je, da bo v gospodarstvu nujen prehod v krožno gospodarstvo, ki pa ne pomeni le recikliranja. »Zgoditi se bo moral preskok. Spremembe bodo morale biti učinkovite. Nekatere so mogoče ta trenutek nepredstavljive,« je dejal minister.
Posvet s tremi panelnimi razpravami je organiziral državni zbor v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Ministrstvom za okolje in prostor, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero.