Zelena infrastruktura obsega vse še tako majhne površine, poraščene z zelenjem – rastlinami, ki jih ureja in zanje skrbi človek: parke, drevorede, obcestne zelene pasove, obdelane travnike, zasebne vrtove in balkone z zelenjem.
Na pomen zelene infrastrukture v mestih je opozorila klimatologinja in se pri tem osredotočila predvsem na prilagajanje podnebnim spremembam. Kot je opozorila, ima Evropa smolo, da se bistveno hitreje segreva, kot ostali deli sveta, še posebej to velja za Alpe. V Sloveniji se spreminja razporeditev padavin na letni ravni, kar povzroča težave kmetom, gozdarjem … vse več je tudi naravnih nesreč. V alpskem prostoru pa je na srečo veliko možnosti, kako zeleno infrastrukturo, ki blaži posledice podnebnih sprememb, spodbujati in ohranjati.
Podpis čezalpskega sporazuma
Cilj mednarodnega projekta Fractal je spodbujanje zelene infrastrukture v mestnih in podeželskih naseljih v Alpah. Hkrati pa poglobiti in spodbujati vključenost zelene infrastrukture na različnih ravneh delovanja družbe: prostorskega načrtovanja, vzdrževanja, izobraževanja in najširšega ozaveščanja.
Doseganju ciljev projekta je namenjen tudi podpis čezalpskega sporazuma, s katerim se podpisniki zavežejo k spodbujanju zelene infrastrukture. To je skupen dokument podpisnikov iz več alpskih držav. Vsebuje sklop rešitev za izboljšanje stanja zelene infrastrukture. Zavezo so med drugim podpisali blejski župan Anton Mežan ter ravnateljice in učiteljice nekaterih osnovnih šol, vključenih v Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe.
Spodbujanje k trajnostnim praksam
Zaveza spodbuja podpisnike, da se pri urejanju vrtov, zelenih površin in v kmetijstvu držijo trajnostnih praks ter krepijo odpornost na podnebne spremembe z uvajanjem rešitev, kot so sajenje dreves, ohranjanje urbanih zelenih površin, zasaditev domačih – avtohtonih vrst in varstvo oz. smotrna uporaba vode.
Na primer, višina trave lahko pomembno vpliva na temperaturo tal in mikroklimo okolice. Tla z nizko pokošeno travo so bolj izpostavljena sončnim žarkom, zato se v vročih poletnih mesecih pregrevajo in izsušijo. Po drugi strani pa višja trava, ki ni pokošena tako nizko, tla ščiti pred direktno sončno svetlobo, zato se manj segrevajo, zadržujejo več vlage in ohranjajo nižje temperature. Hkrati višja trava s cvetlicami zagotavlja večjo biotsko raznovrstnost in nudi življenjski prostor ter hrano različnim živalskim vrstam.
Vir: TNP
