V dobrih šestih letih so v Slovenijo in na Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev njihovih mladičev.
V Sloveniji imamo tako trenutno okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu in 10 v slovenskih Alpah.
Da bi preprečili ponovno izumrtje risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa LIFE Lynx. Med letoma 2017 in 2024 je bilo v okviru projekta na ozemlje Slovenije in Hrvaške doseljenih 18 risov, od katerih se jih je 14 potrjeno vključilo v populacijo. Kje so ostali, v projektu ne vedo, obstaja pa sum na krivolov.
Pomembno je, da populacija risov ni izolirana
Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in zato najbolj primerna vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.
“Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo potrebno redno spremljanje številčnosti in genetskega stanja populacije risov. Za dolgoročno ohranitev risov pa je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom ter povezava s sosednjimi populacijami in s tem vzpostavitev naravnega pretoka genov. Če se to ne bo zgodilo, bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov,” povedo ob koncu projekta.
Predvsem je pomembno, da se je, kot navajajo, v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2.
Bomo dočakali zeleni most za živali prek primorke?
Miha Krofel, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, je dejal, da se populacija risov tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov. “Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.”
Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije.
Opozorilo tudi za druge vrste živali
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije: »S projektom LIFE Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risa v tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je LIFE Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni.«