S klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj smo se med drugim pogovarjali, kako ona osebno skrbi za okolje, kako pogosto leti z letalom in v kakšnem vremenu najbolj uživa.
Kako vi osebno, doma skrbite za okolje?
Življenjski slog družine je res bistven element skrbi za okolje. Večina ljudi ne živi samih, zato je vedno treba pogledati okvir gospodinjstva. Spomnim se, da smo najprej začeli resno spreminjati prehranske navade. Zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov je šlo kar brez težav, prav tako smo zmanjšali odpadno hrano. Težje je šlo pri nakupih lokalnih in sezonskih izdelkov izven poletja, saj to vzame kar nekaj časa in organizacije. Poleti nam zadostuje vrt in pa zelenjava iz domačega steklenjaka. Odpadke ločujemo že leta, saj je komunala v našem kraju odlična. Tudi center za ponovno rabo, kamor redno zahajam, je super. Pri zmanjšanju rabe elektrike smo že davno uvedli varčna svetila, grejemo se na kombinacijo drv in plina. Težko pa je pri zmanjševanju rabe avtomobila, saj javni promet žal za časovno jasno opredeljene dogodke ne zadostuje. Ne moreš zamujati na predavanja ali sestanke.
Kdaj ste sprejeli odločitev, da boste skrbni do okolja?
Ta odločitev je bila logična posledica moje raziskovalne poti in predvsem informacij ter znanja, kako se da ravnanje izboljšati, brez velikih odpovedovanj ali komplikacij. Kakih 30 let nazaj. Ni pa bila odločitev čez noč, šlo je postopoma. In s časoma ugotoviš, da biti skrben do okolja prinaša tudi stranske koristi, recimo več gibanja, bolj zdravo prehranjevanje in manj stresnega potrošništva.
Kako težko je biti skrben do okolja v vsakdanjem življenju – svetu plastike in potrošništva?
Žal je res, da nam pri skrbi za okolje pri nas še ne pomagajo zunanji vzvodi, recimo državni ukrepi ali lokalne pobude. Recimo, da bi država obdavčila za okolje slabe produkte ali storitve in pocenila okolju prijazne. Tudi glede oglaševanja in promocije je več zelenega zavajanja kot pravih nasvetov. Zato sta glavna motiva lastna ozaveščenost, ki je odraz ne nazadnje odnosa do samega sebe in ljudi, ki jih imaš rad ali pa jih spoštuješ. Določenih stvari enostavno ne počneš, če veš, da zmanjšujejo kakovost življenja drugih oziroma na dolgi rok vseh nas.
Kakšno moč imamo po vašem mnenju potrošniki pri izbiri, kam bomo vložili svoj denar z nakupovanjem?
Ta moč je izjemna, a je ne prepoznamo. Učinkovita je, ko se povežemo med sabo. Bojkot enega kupca se ne pozna, med sabo povezanih prek družbenih omrežij pa se. Pa ne gre le za bojkot, gre tudi za glasno opozarjanje na netrajnostno potrošnjo. Lahko se obrnemo na proizvajalca, na trgovca ali na medije, kadar menimo, da nas slepijo ali zavajajo. In predvsem zahtevajmo nove resnično zelene oz. trajnostne produkte in storitve.
Na kakšen pogon se premikate največ v vsakdanjem življenju?
Največ na plin LPG v osebnem avtu, če štejemo kilometre, sledijo noge če štejemo ure, na tretjem mestu – predvsem za preživljanje prostega časa – pa kolo. Tudi kombinacija vlak/kolo se mi odlično obnese v topli polovici leta.
Kolikokrat na leto potujete z letalom?
Zavedam se, da je vsak let, ki bi ga lahko opravil z vlakom ali avtobusom s stališča ogljičnega odtisa nedopusten. Zato na kratke razdalje že dolgo ne potujem več z letalom. Od leta 2019 do letos z letalom nisem potovala. Letos pa na kongres na Danskem, ker so organizatorji poslali letalsko katro.
V kakšnem vremenu najbolj uživate?
Odvisno od letnega časa. Pozimi na primer je užitek, ko je kak dan kar mrzel in povsem brez oblačka! Pomladi sploh ni važno vreme, vsako je lepo, le obleči se je treba pravilno. Ne maram pa več vročih in soparnih dni poleti.
Kako ocenjujete, da se otroci in mladostniki angažirajo za planet in podnebje?
Gledano na evropski ravni mladi zelo dobro vedo, da se jih sliši in da se z organiziranim pristopom da vsaj vzpostaviti dialog z odločevalci. So angažirani in relativno dobro poučeni o srži problema, ki je seveda ne le kurjenje fosilnih goriv, ampak tudi gospodarski model rasti, ki temelji na vse večji potrošnji. Pri nas zelo odmevnih akcij mladih še ni. Še posebej ne izven večjih mest. Samo nevladna gibanja v Ljubljani ne bodo spremenila razmer.
Imamo v Sloveniji kakšno “Greto” oz. ali jo pričakujete?
Seveda, imamo cel kup zainteresiranih mladih, ki pa se ne znajo ali upajo javno dovolj izpostaviti. Mogoče se bo pa pri nas našel kak sposoben fant z močno čustveno inteligenco in karizmo, ki bo sposoben zbrati okrog sebe kritično maso enako mislečih. Kar nekaj kandidatov imamo. Čas za to je več kot zrel.