Vroči kompost je bil prvič uspešno uporabljen za ogrevanje tudi v Sloveniji. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv.
Izkoristili toploto iz komposta
Januarja je bil ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju nakopan 16 m3 velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost zabojnika, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja.
»Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 °C več mesecev,« je opisal potek projekta Primož Turnšek iz Kraterja.
Tudi kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov
Pri kompostiranju so emisije nižje kot pri običajni obdelavi – sežigu zelenega odreza. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu – in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči.
»Z uporabo 16 m3 biomase za kompost in ogrevanje prostora je bilo prihranjenih vsaj 250 kg CO2ekv. Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek; enak količini emisij iz 100 litrov bencina,« je izračun ogljičnega odtisa pokomentiral Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere.
Vir: Umanotera