Voda je močan pokazatelj stanja okolja. Dogajajo se spremembe, velike spremembe, na vseh področjih življenja na planetu Zemlja. Spremembe v vodnih ekosistemih vidi in občuti tudi Slovenija.
Podnebne spremembe so morsko okolje močno spremenile. »Spremembe v strukturi in delovanju morskih prehranjevalnih spletov imajo posredne učinke na sposobnost oceana, da pomaga ohranjati dobro delujoče zemeljske sisteme, vključno z uravnavanjem podnebja in skladiščenjem ogljika. Nekatere izmed teh sprememb lahko privedejo do okrepljenih povratnih zank, ki bodo težave še povečale, kot je npr. sproščanje CO2 v ozračje zaradi povečanega dihanja bakterij v oceanu,« povedo pri Greenpeace Slovenija.
Posebno poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), o oceanu in kriosferi, objavljeno septembra 2019, je še poglobilo vse bolj podrobno razumevanje kompleksnih in obsežnih interakcij med globalnim podnebjem in oceanom ter popolnoma jasno razkrilo hude posledice trenutnih sprememb tako za življenje v morju kot za človeka.
V oceanih vse manj življenja in vse več plastike
Svetovni oceani, ki pokrivajo tri četrtine Zemlje, 80 % njihovega onesnaževanja izvira iz dejavnosti na kopnem. Odpadki (olja, gnojila, odplake, plastika, komunalni odpadki, strupene kemikalije itd.) odtekajo ali se odvajajo v odtoke in reke ter posledično v morja. Čeprav imajo vsa onesnaževala hud negativni vpliv, je morda najbolj viden in tisti, ki bo v naslednjem desetletju povzročil največje spremembe, plastičen odpadek.
Po podatkih dostopnih na spletni strani Future Agenda vsako leto po vsem svetu nastane približno 275 milijonov ton plastičnih odpadkov; med 4,8 milijona in 12,7 milijona ton se namerno izpere ali odvrže v morje. Svetovna banka pričakuje, da se bo količina odpadkov v oceanih v 15 letih podvojila. Plastenke, vrečke, baloni, embalaža – vse to je zaužila skoraj vsaka morska žival, vključno z ribami, delfini, tjulnji in želvami. Do zdaj je bilo ugotovljeno, da je plastika blokirala prebavne trakte vsaj 267 različnih vrst. Poročilo platforme IPBES ugotavlja, da se bo do konca stoletja neto primarna produkcija oceanov zmanjšala za 3 – 10 %, s tem pa bo povezano tudi 3 – 25 % zmanjšanje ribje biomase.
Spreminja se življenje v vseh vodnih ekosistemih
Oceani, jezera, reke in drugi vodni ekosistemi so zaradi podnebnih sprememb ogroženi. »Višje temperature povzročajo zakisovanje in onemogočajo normalen razvoj življenja v njih. Hkrati se predvsem zaradi zmanjšanja količin padavin zmanjšuje tudi pretok vode, kar povzroča dodatno zakisovanje ter nižjo količino kisika v vodi, to pa posledično ogroža življenje v vodah,« pojasnijo spremembe v vodnih ekosistemih pri Greenpeace Slovenija.
Skrb vzbujajoče stanje Blejskega jezera
V začetku meseca so z Bleda prihajale slabe novice za jezero, ki se je ponovno obarvalo v rdečo barvo. Zadnja leta na Bledu turizem skokovito narašča, povečal se je promet ob in na jezeru, vse več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja. Vse našteto, vključno z gradbenimi posegi in intenzivno živinorejo v zaledju, vpliva tako na slabšanje ekološkega stanja jezera kot tudi na dodatno obremenitev pritokov jezera.
»Kljub vsem naštetim pritiskom nismo zaznali tako hudega poslabšanja stanja jezera, kot smo ga izmerili februarja 2020. Vsebnost celotnega fosforja, ki je v Blejskem jezeru ključni dejavnik, ki vpliva na produkcijske procese, se je februarja 2020, v primerjavi s februarjem 2019 v celotnem vodnem stolpcu povečala za 82 %. Tudi koncentracija klorofila-a je februarja 2020 znašala 2-krat več od dolgoletne povprečne koncentracije klorofila-a v spomladanskem obdobju. Cianobakterija Planktothrix rubescens, ki je indikator organske onesnaženosti in katere populacija v jezeru še vedno narašča, je z rdečo prevleko prekrila površino jezera,« pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje.
Predvidevajo, da je dodatno onesnaženje jezera povzročilo huda in dalj časa trajajoča onesnaženost pritoka Mišce, ki v Blejsko jezero priteče v območju Regatnega centra in predstavlja 30 % vse vode, ki priteka v Blejsko jezero. »V pritoku Mišca smo namreč 11. februarja 2020, na standardnem merilnem mestu ob izlivu v jezero, izmerili koncentracijo, ki je za več kot 15-krat presegla povprečno letno koncentracijo celotnega fosforja v Mišci (0,16 mg PO4/L). Pri povprečnem pretoku Mišce (150 L/sek) s takšno koncentracijo fosforja to pomeni obremenitev Blejskega jezera s približno 300 kg fosforja v enem samem mesecu,« ARSO zaključi pojasnilo o trenutnem stanju.
Vse slabše razmere tudi za obstoj obeh slovenskih ledeniških krp
Ledeniki se po vsem svetu zaradi dviga povprečne temperature, vse manjše količine padavin v hladnejši polovici leta postopno talijo in izginjajo, s tem se zmanjšujejo tudi zelo pomembne zaloge vode. Slovenska ledenika Triglavski ledenik (http://ktl.zrc-sazu.si/) in ledenik pod Skuto, nista nobena izjema. Taljenje Triglavskega ledenika je bilo lani nekoliko hitrejše oz. bolj intenzivno kot v zadnjem desetletju. Povprečna temperatura talilne sezone (maj-oktober) je bila 5,6°C, najvišja od kar so leta 1946 začeli spremljati Triglavski ledenih. »Predvsem na račun zadnje snežne sezone oz. redilne dobe (november–april) 2018/19, ki je bila z višino snežne odeje zelo skromna, podpovprečna,« pojasni Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU.
Ker o ledeniku pod Skuto vemo zelo malo, nas je zanimalo, če sta si s Triglavskim ledenikom kakorkoli podobna. »Ledenik pod Skuto je enkrat večji in debelejši od Triglavskega in se predvsem tanjša, manj pa krči, zato bo verjetno vztrajal dlje, ker je v bolj senčni legi – sonce ne posije nanj med začetkom septembra in konec marca pa čeprav leži 400 metrov nižje od svojega 50 km oddaljenega zahodnega soseda. Razmere na ledeniškem površju so zelo podobne tistim pod Triglavom. Oba ledenika sta le še ledeniški krpi, ki se ne premikata več, prav tako pa na njunem površju ni več ledeniških razpok,« pojasni Pavšek.
Ledeniki in snežišča so naravni zadrževalci vode
O pomembnosti ledenikov se malo več govori od trenutka, ko so začeli izginjati. Raziskovalec iz Geografskega inštituta pojasni, zakaj vse so pomembni: »Ledenik je pomemben tako za neposredno okolico (vodni vir, hladnejše podnebje poseben habitat za rastline in živali, posebne oblike površja na skalni podlagi – npr. korozijski žlebiči, škavnice idr.) kot tudi za vodne vire na vplivnem območju«. Trenutno so razmere še zelo ugodne. »Zdaj imamo zaradi intenzivnega taljenja poleti občasno na račun ledenika in okoliških ter drugih visokogorskih snežišč več vode, ko pa bodo ti izginili oz. prej skopneli, pa te vode ne bo več na razpolago, zato nas bo poletna suša v primeru izostanka dežnih padavin doletela še prej,« zaključi sogovornik.
