Podjetje Energija na veter je zainteresirani javnosti ter predstavnikom občin Slovenska Bistrica in Ruše predstavilo podrobnosti projekta, ki predvideva postavitev 56 vetrnic na Pohorju.
Povabljena župana občine Slovenska Bistrica in Ruš se predstavitve nista udeležila. Obe občini sta pred tem tudi že zavrnili možnost izgradnje kablovodov, ki so potrebni za obratovanje elektrarn.
Koristi projekta za občane?
Predstavnica investitorja Jana Habjan je poudarila, da naj vetrne elektrarne na Pohorju ne bi imele posebnih negativnih vplivov na okolje in življenje ljudi, a da je investitor odprt za dialog ter nadaljnje pogovore s tamkajšnjim prebivalstvom.
Predstavila je tudi koristi za občane, ena od njih je razvoj zelenega turizma, kot na primer v Avstriji, Nemčiji in Švici, kjer so vetrnice v bližini smučarskih središč nekaj povsem običajnega. Tista najpomembnejša pa je cenejša elektrika. Za tiste, ki živijo v neposredni bližini predvidenih vetrnic celo brezplačna. Na račun bistriške občine pa bi se letno nateklo kar 2,7 milijona evrov.
Lokalno prebivalstvo in Civilna iniciativa projektu nasprotujeta
Krajani se zavedajo, da bi s postavitvijo ogromnih vetrnic bistveno spremenili pokrajino in posegli v neokrnjeno naravo. Zato sta občinski svet občine Slovenska Bistrica in krajevna skupnost Tinje podala apel državi, ministrstvu in investitorju, da takšen način umeščanja v prostor in tako gromozanski posegi v naravo na Pohorje ne sodijo.
Vpliv na vodne vire
Geolog in hidrolog Jože Janež je zatrdil, da je območje Treh kraljev in Areha, kjer so predvidene vetrnice, uvrščeno šele v tretje vodovarstveno območje. Poudaril je, da vetrne elektrarne v času delovanja nimajo nobenih izpustov odpadnih ali tehnoloških voda. Kemikalije za mazanje pogonskih delov pa so prisotne v tako majhni količini, da bi le te končale znotraj objekta.
Za lokalne vodne vire bi bila potrebna večja previdnost v času gradnje objektov – gradnja cest in gradbenih jam ter s tem povezanega transporta. Pomočnik projektanta za gradbeni del projekta Jakob Muršak, je zatrdil, da so lokacije vetrnic postavili večinoma neposredno ob že obstoječih cestah. Kjer teh ni, pa bi uredili največ sto metrov dolge začasne dovozne poti, ki bi jih po opravljenih delih lahko zasadili z drevjem.
