Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park pravi, da so glavni cilji upravljanja z velikimi zvermi (medved, volk in ris) vzdrževati čezmejno ekološko povezanost, zagotavljati preprečevalne ukrepe za zmanjšanje konfliktnih dogodkov, vzpostaviti pogoje za sobivanje z velikimi zvermi.
Ob tem pa tudi izboljšati odnos javnosti in sprejemljivost do velikih zveri ter vzpostaviti in vzdrževati učinkovito medsektorsko sodelovanje.
Populacija medveda narašča – a zelo počasi
Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze pravi, da podobno kot drugod po Evropi tudi pri nas beležijo rast in prostorsko širitev populacij medveda, ki se vrača na območja, ki jih je zgodovinsko že poseljeval. Čeprav se je populacija medvedov v zadnjem dobrem desetletju povečala, poteka vrnitev te velike zveri v Alpe počasi.
To je posledica vedenjskih značilnosti samic, ki praviloma ostanejo blizu domačega okoliša svojih mater in jih redko beležijo v daljinski disperziji. Čeprav številčnost medvedov zahodno od avtoceste Ljubljana – Koper narašča, ostaja reproduktivni del populacije medveda v predalpskem svetu, medtem ko v Alpah beležijo izključno samce. Lahko pa pričakujemo, da se bodo v naslednjih letih v Alpah začele pojavljati tudi samice, širitev reproduktivne populacije pa bo verjetno še vedno počasna.
Škodni primeri niso pogosti
Na območju Triglavskega narodnega parka in Lovišča s posebnim namenom (LPN) Triglav po besedah Blaža Černeta iz Zavoda za gozdove Slovenije beležijo približno 40 škodnih primerov na letni ravni po velikih zvereh in šakalu, od tega je škodnih primerov po medvedu približno desetina, torej štirje.
Spomnimo:
Ukrep, ki sicer velja za celo Slovenijo, predvideva odstrel prek 200 medvedov:
Vir: JZ TNP