Dr. Mihael Jožef Toman, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v zvezi s stanjem vodnih okolij v državi pravi, da ugotavljajo velike razlike med območji in rekami, in da ne gre vedno le za stopnjo onesnaževanja, pač pa na stanje vplivajo tudi obremenitve, torej posegi v vodna okolja, pregrade, jezovi, urejanje rečnih korit, turistični pritiski.
»Iz poročil ASRSO je razvidno, da je velik del slovenskih tekočih voda v dobrem stanju, podobne so ocene za jezera. Ko pa bliže pogledamo stanje, ugotovimo, da državni monitoring pokriva majhen del vodnega potenciala in sta tako ekološko kot kemijsko stanje zelo verjetno precej slabši, kot kažejo poročila,« opozarja Toman.
»O tem se lahko prepričamo na terenskih ogledih, kjer so cvetenja jezer nekaj povsem običajnega, kjer so vsebnosti hranilnih snovi v rekah še vedno previsoke in je razlog v rabi prostora, kmetijstvu, urbanizaciji,« razloži. Meni, da za zaščito ne storimo dovolj. »Imamo zakonodajo, a je njena izvedba izjemno slaba, še manj pa je inšpekcijskih nadzorov in ukrepanj,« je jasen.
celoten članek je bil objavljen v reviji Eko dežela Okolje 2020