Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (angleško International Commission for the Protection of the Danube River – ICPDR), ki v letu 2025 praznuje 30 let delovanja, je pomembno prispevala k izboljšanju čezmejnega sodelovanja v porečju Donave za zmanjšanje onesnaženja voda, zmanjšanju poplavne ogroženosti in izboljšanju ekološkega stanja.
Predsedovanje je v imenu Slovenije prevzela dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor, prejšnji teden na slovaškem veleposlaništvu na Dunaju.
Vloga Slovenije v tem procesu je zelo aktivna in cenjena v mednarodni skupnosti, zlasti zaradi proaktivne vloge pri vzpostavitvi čezmejnega sodelovanja v porečju Save z ustanovitvijo Mednarodne komisije za Savski bazen.
Prioritete slovenskega predsedovanja ICPDR
Z Ministrstva za naravne vire in prostor so nam sporočili, da se bo Slovenija v letu predsedovanja ICPDR predvsem posvetila okrepitvi sodelovanja držav za povečanje odpornosti porečij, obal in morja s konkretnimi čezmejnimi projekti »Od izvira do morja«.
Predvsem povezava programov izvajanja Konvencije o varstvu reke Donave, Konvencije za varstvo Črnega morja in Konvencije o varstvu Sredozemskega morja in obale /Barcelonske konvencije, s ciljem zmanjšati pritiske in vplive s kopnega na velike morske ekosisteme.
Najbolj pereči okoljski problemi v celotnem povodju Donave
Znano je, da so bili pred desetletji največji problemi onesnaževanja viri iz industrije, kmetijstva in naselij, kar se je odražalo v slabem ekološkem stanju voda v celotnem povodju Donave in močno vplivalo na slabo stanje Črnega morja. Poleg močne onesnaženosti s hranili (evftrofikacija) in kemičnega onesnaženja rečnega ekosistema je bilo Črno morje zaradi pomanjkanja kisika (razlog: obilne količine hranil iz Donave) domala mrtvo morje v obdobju 1990 – 2010).
Z vzpostavitvijo sodelovanja držav v porečju Donave in začetkom delovanja ICPDR leta 1995 se je zaznavno izboljšalo čezmejno sodelovanje držav, vključno z investicijami EU v izgradnjo gostega omrežja čistilnih naprav ter drugih ukrepov za zmanjšanje pritiskov in vplivov na vodni ekosistem Donave in Črnega morja.
V zadnjih letih so novi pereči problemi onesnaževanje Donave z »novodobnimi onesnaževali« kot so mikroplastika, antibiotiki, hormoni, poživila; odprtja novih rudnikov redkih kovin ter vojna v Ukrajini.
Vse te bomo vzeli pod drobnogled v prihodnjih tednih v novi seriji Okoljski problemi reke Donave.
