Dveletna raziskava, izvedena s pomočjo satelitskih slikovnih podatkov in kopenskih raziskav, je razkrila, da se je po svetu obnovilo skoraj 59 milijonov hektarjev gozdov. Drevesa v omenjenih gozdovih so shranila 5,9 gigatone ogljikovega dioksida – to je več, kot so letne emisije celotnih ZDA.
Prvo območje ponovne rasti dreves so Atlantski gozdovi v Braziliji. Prizadevanja za ohranjanje gozdov in spreminjanje industrijske prakse, od leta 2000, so privedli do obnove gozdov v velikosti Nizozemske. Drugo območje ponovne rasti je v borealnih gozdovih Mongolije, kjer se je v dveh desetletjih zaradi dela naravovarstvenikov in mongolske vlade obnovilo 1,2 milijona hektarjev gozda. Gozdovi so se obnovili tudi v delih osrednje Afrike in Kanade.
A na drugi strani poteka še hitrejše izsekavanje gozdov
V podobnem obdobju, opisanem v študiji ponovne rasti, ki jo je WWF vodil v okviru projekta Trillion Trees, je bilo po vsem svetu izgubljenih 386 milijonov hektarjev gozdov, približno sedemkrat več kot površina obnovljenega gozda.
Izsekavanje gozdov poteka predvsem zaradi potrebe po lesu ali za kmetijska zemljišča, to pa močno ogroža prostoživeče živali in prizadevanja za zajezitev podnebne krize. Krčenje gozdov se je lani močno povečalo, izgube pa so bile v večini v vitalnih delih deževnih gozdov. Že letos so samo v Amazoniji izsekali 430.000 hektarjev gozdov.
Vir: The Guardian
