Gozdarski inštitut Slovenije je sporočil, da je letos populacija hrastovih čipkark (Corythucha arcuata) izredno številčna.
Odrasla hrastova čipkarka je drobna, tri milimetre dolga in dva milimetra široka stenica. Telo je sploščeno v hrbtno-trebušni smeri, sprednja krila ima prosojno bela s čipkasto teksturo in rjavimi lisami. Vsi razvojni stadiji hrastove čipkarke se pojavljajo na spodnji strani listov gostiteljskih rastlin.
Odrasli osebki prezimujejo v razpokah skorje gostitelja. Spomladi, konec aprila in v začetku maja, se preselijo na spodnje strani listov in začnejo sesanje rastlinskih sokov. Številčnost stenic je največja v avgustu in septembru, ko so tudi poškodbe na listih najbolj očitne, hrastovi sestoji pa pogosto povsem rjavi. Zaradi ponavljajočih se poškodb drevo posledično lahko oslabi in manj prirašča.
V Sloveniji hrastova čipkarka odkrita leta 2016
V Evropi je bila hrastova čipkarka najprej odkrita leta 2000 v Italiji in leta 2002 v Turčiji. »V Sloveniji smo hrastovo čipkarko odkrili leta 2016 v vzhodnem delu Slovenije, v bližini mednarodne železniške proge. V skladu s potjo širjenja vrste od vzhoda proti zahodu in lokacijo prve najdbe domnevamo, da se je vrsta k nam razširila iz Hrvaške, kjer je bila odkrita že leta 2013. Vrsta se na daljše razdalje najpogosteje širi s pomočjo cestnega in železniškega prometa, na oblačilih, vozilih … Odrasle hrastove čipkarke sicer lahko aktivno letijo oz. jih veter lahko prenaša tudi pasivno, vendar se tako širijo le na krajše razdalje,« so zapisali na spletni strani GIS.
Gostitelj ni le hrast, ampak tudi …
Glavni gostitelji hrastove čipkarke so hrasti, izjema med evropskimi vrstami je črničevje (Quercus ilex), na katerem se čipkarka ne prehranjuje. Ob velikih namnožitvah se lahko pojavi tudi na lipah, brestih, pravem kostanju, leskah, vendar na slednjih poškodovanost ni nikoli tako intenzivna kot na hrastih.
Hrastove čipkarke se ne da več izkoreniniti
V urbanih območjih se poleg hrastove čipkarke številčno pojavlja tudi platanova čipkarka (Corythucha ciliata), katere gostitelji so platane, pogosto parkovno drevo. Na gozdarskem inštitutu pojasnijo, da sta obe stenici razširjeni po večjem delu Evrope, in ker nikjer ne izvajajo sistematičnih ukrepov proti njima, se teh dveh vrst pri nas ne da več izkoreniniti – ne glede na ukrepe.
Vir: GOZDIS
