Zaradi slabšanja stanja populacij omenjenih vrst in habitatov je Slovenija že leta 2019 prejela uradni opomin, po katerem je sicer sprejela določene ukrepe, ki pa stanja niso izboljšali.
Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca, da se odzove in sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije.
Velik upad: od leta 2008 za 42 %
Populacije vrst, ki gnezdijo na travnikih, so glede na podatke državnega monitoringa od leta 2008 do 2023 upadle za 42,8 ± 3,2 %. Predmet kršitve evropske in nacionalne naravovarstvene zakonodaje so upadi naslednjih vrst ptic:
- Veliki skovik (Otus scops) na območju Natura 2000 Goričko: število klicočih samcev je glede na podatke državnega monitoringa upadlo s 157 v letu 2004 na 72 v letu 2023.
- Kosec (Crex crex) na območjih Natura 2000 Ljubljansko barje, Breginjski Stol in Planinsko polje: število klicočih samcev na Ljubljanskem barju se je zmanjšalo s 146 v letu 2003 na 32 v letu 2023, na Breginjskem Stolu s 84 v letu 2004 na 7 v letu 2023 ter na Planinskem polju s 23 v letu 2004 na 12 v letu 2023.
- Repaljščica (Saxicola rubetra) na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo s 1850-2250 konec1990-tih (kar je bila osnova za oceno velikosti populacije ob vstopu Slovenije v EU 2004) na približno 500 parov v letih 2020-2021.
- Veliki škurh (Numenius arquata) na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo z 9-12 v letu 2011 na zgolj en par v letu 2023.
Kaj vse vpliva na upad travniških vrst ptic?
Slabo stanje travišč povzročajo predvsem različne netrajnostne prakse upravljanja, povezane z intenzivnim kmetijstvom, na primer spreminjanje ekstenzivnih travnikov v njive in intenzivne travnike, ki so košeni večkrat letno z zgodnjo prvo košnjo, gnojeni in/ali intenzivno pašeni.
V manjši meri biodiverziteto ogroža tudi opuščanje ekstenzivnega kmetovanja, kar vodi v zaraščanje krajine z grmovjem in drevjem – ta dejavnik je pomemben npr. pri zaraščanju habitata kosca na območju Natura 2000 Breginjski Stol.
Določene vrste ptic kmetijske krajine pa ogroža tudi odstranjevanje ali propadanje krajinskih elementov, kot so mejice, visokodebelni sadovnjaki ter solitarna lesna vegetacija (osamela drevesa ali grmi).
Vir: DOPPS
