Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka, iz katerih sledi, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, takoj za kajenjem tobaka. SZO poroča, da onesnažen zrak vsako leto povzroči do 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do približno 400.000 – samo pri nas pa kar 1700.
Strožja merila kakovosti zraka
Nove znanstvene raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok. Zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku ima lahko zdravstvene posledice za celo življenje. Tudi zato v Inštitutu za zdravje in okolje, Focus, društvu za sonaraven razvoj, ter na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani pozdravljajo nove smernice SZO, saj za zaščito zdravja prebivalstva priporočajo veliko strožja merila in potrjujejo potrebo po znatnem zmanjšanju onesnaženosti zraka v mestih.
Spoštovanje novih smernic bi lahko rešilo življenja
Od zadnje globalne posodobitve smernic in priporočil SZO leta 2005 je bilo zaznati naraščanje znanstvenih dokazov, ki ocenjujejo povezanost med onesnaženostjo zraka in številnimi negativnimi zdravstvenimi izidi. Posledično je SZO po sistematičnem pregledu zbranih dokazov pričakovano prilagodila skoraj vse ravni ključnih onesnaževal zunanjega zraka.
Znižala je ravni za delce PM10 in PM2,5, NO2, SO2 in CO ter opozorila, da je preseganje novih smernic za kakovost zraka povezano z velikim tveganjem za zdravje. Hkrati pa bi njihovo spoštovanje lahko rešilo na milijone življenj.
Bistveno znižanje letne meje pri dušikovem dioksidu
Aktualna letna mejna vrednost NO2, ki za zaščito zdravja znaša 40 µg/m3, se je z novimi smernicami spustila na 10 µg/m3.
Tako v kontekstu novih smernic SZO rezultati meritev NO2 iz februarja 2021 kažejo, da v Ljubljani praktično ni lokacije, kjer koncentracije tega plina ne bi bile škodljive za zdravje (<10 µg/m3).
Zdaj je ključno, da odločevalci sprejmejo smiselne ukrepe (spodbujanje konkurenčnosti javnega prevoza, elektrifikacija voznega parka in aktivne mobilnosti, uvedba nizkoemisijskih con itd.), ki bodo prispevali k zmanjšanju izpostavljenosti prebivalcev onesnaženemu zraku.
Vir: FOCUS
