A v letošnjem poletju so tako pri nas kot v drugih delih Jadranskega morja številni opazili, da je morskih ježkov občutno manj kot pred časom. “Danes že težko stopiš na kakšnega, včasih smo vsako poletje v podplate dobili kakšno bodico,” nam je pisala bralka, ki že celo življenje dopust preživlja na isti, nam bližnji plaži.
Za svoje življenje morski ježki potrebujejo čisto vodo, saj dihajo s škrgami, ki so zelo občutljive na pomanjkanje kisika, ki je značilno za onesnažene vode. Ogroženi so po celem Jadranu. V Sloveniji, kjer ravno tako število morskih ježkov upada, so zaščiteni.
Kritično ogrožen leščur
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, si v okviru projekta LIFE Pinna prizadeva za zaščito kritično ogroženega velikega leščurja.
Glavni cilj projekta je, kot so sporočili, zaščititi kritično ogroženo školjko in endemita Sredozemskega morja – velikega leščurja (Pinna nobilis), in sicer z izvajanjem posebnih ukrepov za ohranjanje in ponovno naselitev na pilotnih območjih v zahodno Sredozemsko in Jadransko morje. Ukrepi, ki jih izvajajo na MBP NIB vključujejo spremljanje naseljevanja mladih leščurjev s pomočjo zbiralnikov ličink, nadzorovano rast v laboratoriju in v posebnih zaščitenih kletkah v morju, ki jim sledi nadaljnje presajanje na posebej izbrana sprejemna mesta, ko ogroženi mehkužci dosežejo takšno velikost, da so manj ranljivi za pritiske plenilcev.
V preteklosti je velikega leščurja že ogrožalo človekovo delovanje, nabirali so ga namreč za prehrano ljudi in za pridobivanje “morske svile” iz posebnih vlaken s katerimi se ta školjka pritrjuje v morsko dno – bisusa. Poleg tega se je vrsta soočala z degradacijo habitata, med drugim tudi zaradi neprimernega sidranja v njihovem okolju. Kljub temu so bili zaščitni ukrepi učinkoviti in so omogočili obnovo vrste.
