V vse bolj nujni tekmi za boj proti naraščajočim podnebnim spremembam in emisijam CO2 se sedaj mednarodna naravovarstvena organizacija Conservation International, obrača na naše največje orožje – amazonski deževni gozd. Lotili se bodo drznega projekta in največje pobude za obnovo tropskih gozdov v vsej zgodovini in v šestih letih posadili 73 milijonov novih dreves.
S strateškim sajenjem na območju Brazilije, ki je znano kot območje krčenja, je cilj spremeniti 70 000 hektarjev pašnikov nazaj v bujni tropski gozd, ki je bil tam že nekoč v preteklosti. V zadnjih 40. letih je bilo posekanih 20 odstotkov amazonskega gozda in znanstveniki so zaskrbljeni, da bo v naslednjih 20. letih posekanih še dodatnih 20 odstotkov. Tako visoke številke projekt za obnovo gozda naredijo še bolj potreben.
Krčenje amazonskega deževnega gozda (foto: Pedro Biondi, Wikipedija)
„Zaščita tropskih gozdov igra pomembno vlogo v boju z onesnaženim ozračjem,“ opozarja M. Sanjayan, izvršni direktor mednarodne naravovarstvene organizacije. „To niso le drevesa. Če resnično razmišljate o odstranjevanju ogljikovega dioksida iz ozračja, potem so tropski gozdovi tisti, ki so najpomembnejši.“
Če bi se danes krčenje gozdov popolnoma ustavilo, bi gozdovi lahko absorbirali do 37 odstotkov letnih emisij ogljikovega dioksida. Da bi trajno vplivali, je mednarodna naravovarstvena organizacija sestavila dobro premišljen načrt. To je nova, učinkovitejša tehnika sajenja, imenovana „muvuca“, v kateri je zasajenih več sto domačih drevesnih semen iz različnih vrst na prav vsak centimeter travnate površine. Ko so ta enkrat posajena, narava sama poskrbi, katere rastline bodo preživele in uspele in katere ne. Študija Organizacije za prehrano in kmetijstvo iz leta 2014 je pokazala, da po tej metodi preživi kar 90 odstotkov domačih rastlinskih vrst. Njen rezultat je tudi več rastlin na hektar.
„S tehniko sajenja rastlin eno za drugo dobimo tipično gostoto 160 rastlin na hektar,“ je dejal Rodrigo Medeiros, podpredsednik mednarodne naravovarstvene organizacije in vodilna oseba projekta. „S sistemom „muvuca“ je začetni rezultat 2500 rastlin na hektar. Po desetih letih pa lahko število doseže 5000 dreves na hektar. Je veliko bolj raznolika, veliko bolj gosta in cenejša tehnika od tradicionalnih tehnik.“
Deževni gozdi v Amazoniji (foto: Jorge Kike Medina, Wikipedija)
Vir: My Modern Met
