Na konferenci Dovolj za vse z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti, ki sta jo organizirala Umanotera in Focus, je bila posvečena dobrim praksam prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb na lokalni ravni.
Prostorož je društvo, ki naslavlja okoljske in družbene izzive, s katerimi se soočajo majhna in velika mesta.
Zala Velkavrh je na konferenci predavala o urbanističnih in skupnostnih rešitvah v javnem prostoru, ki izboljšujejo odpornost mest in obenem povečujejo kakovost življenja v njih.
Prostorož dokazuje, da lahko z malimi intervencijami izboljšamo uporabnost in udobje javnih prostorov na načine, ki so koristni za okolje ter fizično in psihično zdravje ljudi.
UKC Ljubljana – ena najbolj vročih točk v mestu – s pokrito čakalnico na prostem
Na primeru posega v zunanjih prostorih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana – ene najbolj vročih točk v Ljubljani – so to dokazali s postavitvijo klopi, paviljonov in čakalnic na prostem. Infrastruktura, ki omogoča blaženje in umik od vročine (tako pacientom kot zaposlenim), je še posebej potrebna ob vse hujših vročinskih valovih, ki med vsemi ekstremnimi vremenskimi dogodki povzročajo največ žrtev. To potrebo so identificirali z inovativnimi pristopi, ki jim omogočajo, da skozi neposreden stik z uporabniki raziščejo njihove potrebe in želje ter posledično izvajajo prostorske posege skladno z dejanskimi potrebami ljudi.
Zelena streha na osnovni šoli v Kranju
V Prostorožu so se lotili tudi projekta ozelenitve strehe osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju, ki je prva zelena streha na obstoječi šoli. Gre za učilnico na prostem, ki ima pozitiven vpliv na temperaturo v stavbi in spodbuja učence, da preživijo več časa na svežem zraku.

Prvi primer odtlakovnja v Sloveniji
Eden zadnjih projektov, ki so se jih lotili, pa je primer odtlakovanja na Mislejevi ulici v Savskem naselju v Ljubljani. Na omenjeni ulici je vrtec, ki ni imel svojega urbanega predprostora in v sodelovanju z vrtcem so del cestišča odstranili in nadomestili s stojali za kolesa in zelenimi površinami. Otroci so jim pomagali posaditi več kot 300 rastlin.
