Teden gozdov, ki se je začel včeraj in bo trajal do 30. maja, povezuje vse institucije, ki skrbijo za slovenski gozd. Geslo letošnjega Tedna gozdov je »Načrtno z gozdom!«, ki bo širši javnosti predstavil pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo.
Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov obnove se slovenski gozd na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi sam oz. po naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila. Povečala se je tudi njihova površina in sicer iz 36,4 na 58 %.
Načrtno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji ima bogato tradicijo – letos obeležujemo 250 let od izdelave prvega, Flameckovega gozdnogospodarskega načrta za Trnovski gozd. »Slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Otvoritev pragozdne poti Krokar
Na območju kočevskih gozdov so predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij pred dnevi uradno odprli pragozdno pot Krokar, ki je od leta 2017 uvrščen na seznam svetovne naravne dediščine Unesca.
Krožno speljana pot je dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona. Pot skozi gozdni rezervat Borovec obiskovalce popelje do roba pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja. Na najvišji točki poti, vrhu Cerk, pa se razprostira razgled na obsežne gozdove Kočevske.
Pragozd Krokar skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah v okviru največjega skupinskega vpisa na seznam Unesco predstavlja najdragocenejše ostanke evropskih starodavnih bukovih gozdov.
Vir: ZGS, Slovenia.info