Ledeniki so pomembni pri uravnavanju globalnih hidroloških in podnebnih razmer ter zagotavljanju pitne vode.
V Sloveniji imamo sicer le nekaj manjših ledenikov. Njihov obstoj je povezan predvsem z vodnimi zalogami v povirjih, ki so pozimi dolgo pokrita s snežno odejo in so zelo pomembna za ohranjanje pretokov rek in podzemnih voda, tudi v obdobjih, ko ni padavin. Zadrževanje voda v povirjih pa s seboj prinaša nevarnosti plazov in hudourniških poplav.
Obvladovanje hudournikov in plazov
V Sloveniji je 60 odstotkov gozdnatih območij, zato je potrebno prilagojeno gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih.
Ena tretjina Slovenije je zaradi geološke zgradbe in dinamike zelo podvržena zemeljskim plazovom. Glavni sprožilnik pa so padavine.
V času avgustovske ujme leta 2023 se je sprožilo okrog 10.000 plazov, podorov, drobirskih tokov in usadov. Njihova sanacija je zahtevna.
Načrtovanje posegov na ogroženih območjih je orisal dr. Janko Logar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Vse se začne s prostorskim načrtovanjem, nadaljuje s podatki in skrbnim, na osnovi znanja temelječim načrtovanjem posegov. Pomembno je biti prisoten, seznanjen s stanjem na terenu. Pri tem ne gre spregledati vzdrževanja prepustov in pregledovanja obrečnega prostora. Stalen razvoj baz podatkov, orodij za analizo in sistemov zgodnjega opozarjanja je ključen.
Ukrepi po poplavah 2023
Intervencijam za zagotovitev varnosti prebivalstva so sledili izredni ukrepi, ki so omogočili pretočnost rek. Po sprejetju petletnega sanacijskega programa maja 2024, s katerim je vlada namenila1,36 milijarde evrov za vodno infrastrukturo, pa se že izvajajo dolgoročni ukrepi. Zagotavljali bodo trajne in na podnebne spremembe odporne rešitve.
Mag. Rok Penec iz Direkcije Republike Slovenije za vode je tako natančneje predstavil obseg aktivnosti, ki sega od pridobivanja dokumentacij, recenzij in soglasij do dovoljenj ter izvajanja projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Kjer bo le mogoče, bodo ti zasledovali koncept na naravi temelječih rešitev. Ob vsem omenjenem potekajo še redna vzdrževalna dela, ki jih koncesionarji opravljajo v skladu s prejetim letnim planom. Z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju. Sklop ukrepov zaključujejo investicije z gradnjo novih objektov vodne infrastrukture.
Dolgoročno in trajnostno načrtovanje zmanjševanja škodljivega delovanja voda
- MNVP si prizadeva, da bi vse podatke zbirali in sistemsko obdelovali. Podobno se vzpostavljata tudi monitoring plazov in priprava hidrološko-hidravličnih študij.
- Dr. Matjaž Mikoš iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je predlagal, da država ugotovi, katere so nevralgične točke in jih prevede v prioritete, da bo jasno, kaj je v sistemu potrebno spremeniti.
- Društvo vodarjev Slovenije se aktivno ukvarja s predstavljanjem poklica vodarja, predvsem srednješolcem. Gašper Zupančič trajnostno načrtovanje vidi kot velik tehnični izziv za inženirsko strokov. Po drugi strani pa gre za družbeno vprašanje, kje umeščati, komu vzeti prostor ter koliko smo kot družba zmožni projekte financirati.
- Mag. Suzana Stražar, direktorica Urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode je opozorila vodarska stroka potrebuje čim bolj celovite študije in rešitve, ki so vezane na posamezno porečje. Le na ta način bo možno delati prave zaključke.
Vir: MNVP
Še več na temo svetovnega dne voda pa tule.
