Dan vseh opraševalcev letos obeležujemo že četrtič. Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov EUR letno.
V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še več kot 500 vrst divjih čebel (čmrlji in čebele samotarke), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.
Vse slabše razmere za življenje opraševalcev
Zaradi sprememb v okolju je življenje opraševalcev vedno težje. Letos jim je zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja hrane še posebej težko. Medtem ko pri medonosni čebeli to lahko vsaj deloma blažimo s krmljenjem, pa so divji opraševalci zaradi načina življenja prepuščeni samim sebi. Hkrati pa bo zaradi slabega vremena opraševanje še bolj odvisno od čmrljev, ki oprašujejo tudi v slabem vremenu.
Raziskave, da bomo bolje razumeli opraševalce
Nacionalni inštitut za biologijo je vodilna slovenska institucija na področju raziskav pestrosti opraševalcev in pomena opraševalcev za kmetijstvo. NIB trenutno sodeluje v triletnem projektu SafeAgroBee, v okviru katerega bodo ocenjevali prispevek medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin. Poleg omenjenega projekta raziskujejo tudi dejavnost opraševalcev v sadovnjakih. Pridobljeni podatki bodo v pomoč pri pripravi navodil za uporabo fitofarmacevtskih sredstev tako, da bo vpliv na opraševalce čim manjši. Trenutno so namreč navodila prilagojena le dejavnosti medonosne čebele, ne pa tudi čmrljem, ki so dejavni tudi zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
Kako lahko vsak pomaga opraševalcem?
Skupaj za čebele v alpskem prostoru
Konec aprila je potekala spletna konferenca Let’s bee together, na kateri so pilotne občine iz celotnega alpskega prostora predstavile svoje ukrepe za varstvo divjih čebel in drugih opraševalcev, v okviru projekta CIPRE BeeAware!. Italijanski Belluno je predstavil digitalni čebelnjak, čebelarske delavnice za predstavnike lokalnih oblasti so izvedli v francoskem Chambéryju, med drugim sta svoje projekte predstavili tudi slovenski občini Bled in Kranjska Gora.
Na Bledu so izvedli kampanjo Lahkih nog naokrog po deželi čebel, ki je informirala lokalno prebivalstvo in turistične obiskovalcev o pomenu medonosnih in divjih čebel za okolje. V Čebelarskem društvu Bled-Gorje so organizirali fotografski natečaj in razstavo, otroci so izdelovali panje, v lokalnih hotelih in prodajalnah TNP pa so še dodatno poskrbeli za trženje in predstavitev lokalnih medenih izdelkov. V Kranjski Gori pa je lokalno čebelarsko društvo organiziralo predavanja Življenje s čebelami za učence dveh lokalnih šol in zainteresirane turiste.
Vir: NIB in CIPRA