Pitna voda je eno največjih naravnih bogastev Slovenije, a strokovnjaki opozarjajo, da je stanje voda v Sloveniji bistveno slabše, kot se zdi iz oglasov o Sloveniji kot zeleni turistični destinaciji.
Podatki monitoringov stanja voda, habitatov in vrst niso spodbudni. Skrajni čas je, da obrnemo trend. V času vse pogostejših pritiskov zaradi hitrega spreminjanja podnebja bo odpornost vodnih in priobalnih ekosistemov še posebno dragocena.
Skupaj nam lahko uspe izboljšati ekološko stanje voda za blaginjo sedanje in prihodnjih generacij in zato sodelujoči na simpoziju V vrtincu sprememb: povezanost vode, življenja in podnebja, predlagajo več ukrepov.
• Priprava celovitih in dolgoročnih načrtov upravljanja porečij, ki bodo zapolnili vrzel med premalo konkretiziranimi strateškimi načrti in umestitvijo posameznih posegov ter drugih obremenitev v porečja prek prostorskega načrtovanja in gradnje.
• Zagotovitev platforme za sodelovanje deležnikov (strokovnjakov državnih in neodvisnih institucij s področja inženirskih strok, biologe in naravovarstvenike kakor tudi prebivalce, ki živijo ob vodah, ter splošno javnost) pri pripravi načrtov.
• Ureditev področja nadzora in odgovornosti nad upravljanjem vodnih in priobalnih ekosistemov ter spremljanja učinkov ukrepov in posegov.
• Vodi je treba dati prostor, npr. prek odkupov zemljišč za odpiranje rek, meandre in obnovo obrežne ter poplavne vegetacije, saj s tem upočasnimo tok reke, omogočimo ponovno vzpostavitev neprekinjenega prenosa sedimentov ter povečamo območja širjenja poplav in s tem preprečujemo poplave urbanih površin.
• Pri obnovi ekološkega stanja rek uporabimo dobre prakse v EU.
• Nadaljuje naj se vzpostavitev zaščitenih območij za najmanj 30 % morskih površin najkasneje do leta 2030.
• Zagotovi naj se stabilno financiranje za izvedbe revitalizacije, odstranjevanja ovir na vodnih telesih, vzpostavitev zaščitenih območij ter za upravljanje in nadzor.
• Predlagajo trajnostne, na znanstvenih spoznanjih in okoljskih danostih temelječe prakse v kmetijstvu, ki bi omogočale lokalno pridelavo večjih količin kakovostne in predvsem rastlinske hrane, s čim manjšo odvisnostjo od razpoložljive vode za namakanje in brez čezmerne uporabe pesticidov ter drugih onesnaževal.
• Predlagajo tudi vpeljavo rastlinskih sort, ki so bolje prilagojene na okoljske danosti v Sloveniji, upoštevajoč tudi spreminjajoče se podnebne razmere.
Vir: Okoljski Manifest
