Z močjo približno 300 kW bo ena največjih sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo v državi. Z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca, bo oskrbovala 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, tri javne stavbe – občino, šolo in bazen, manjši trgovski prostor in prostora dveh gospodarskih družb.
Projekt, ki združuje solidarnostno upravljanje z viri skupnosti in okoljsko trajnostnost, je vodila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus. Tehnično znanje je prispevalo podjetje Kisik, ki je izvedlo tudi montažo fotovoltaičnih panelov na streho hrastniške osnovne šole. Finančna konstrukcija projekta je naslednja: petino so prispevali zadružniki z začetnimi vložki, petino je pokrila nepovratna subvencija ministrstva za spodbujanje solarizacije in preostanek kredit Eko sklada z ugodno obrestno mero.
Odjemalci so hkrati tudi proizvajalci
Vsi vključeni v energetsko skupnost – 17 fizičnih oseb, dve gospodarski družbi, občina in občinska zavoda – so člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2 in nižje zneske na položnicah za električno energijo.
Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih trinajstih letih se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 %, po odplačilu kredita pa za približno 65 %, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj.
Vsak član zadruge ima en glas
Sončna šola Hrastnik je prva slovenska skupnostna samooskrbna sončna elektrarna, ki jo je na strehi javnega objekta vzpostavila zadruga. Zadružni model je najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas.
Pomembne koristi za vse
Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, aktivno sodelovanje prebivalstva v zelenem prehodu, znižanje ogljičnega odtisa, večja energetska neodvisnost, krepitev lokalnega gospodarstva … In občine so lahko pomemben zgled in gonilna sila s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih.
Za konec omenimo še, da se v energetske projekte za skupnostno samooskrbo prek novoustanovljene zadruge že podaja Občina Ig, zanimanje pa prihaja tudi iz drugih občin.
Vir: Focus
