Foto: Shutterstock.com
Skriti podvodni gozdovi alg bi lahko po mnenju znanstvenikov pomagali izboljšati stanje podnebja – rjave morske alge namreč vsrkavajo ogljikov dioksid, ob tem pa imajo visoko prehransko vrednost.
A tudi te alge (kelp) so ogrožene – ogrožajo jih vse višje temperature morja, onesnaženje in invazivne vrste.
Rjave morske alge, ki tvorijo del podvodnih gozdov, so na obalah skoraj vseh kontinentov. Med najbolj proučevanimi so Veliki afriški morski gozdovi, ki se raztezajo od Cape Towna do Namibije, in Veliki južni greben, ki objema avstralsko južno obalo.
Eden največjih gozdov na svetu
Mednarodna skupina znanstvenikov je preučila stotine raziskav, da so dobili model razporeditve teh alg v morskih gozdovih. Pokrivajo od 6 do 7.2 milijona kvadratnih kilometrov. Kar je primerljivo z Amazonskim deževnim gozdom.
Gozdovi alg so, kot pravijo, lahko pomembna zaščita pred podnebno krizo, saj vsrkavajo CO2 iz vode, pa tudi iz atmosfere. Ena od analiz je pokazala, da lahko shranijo toliko CO2 kot Amazonija.
Je pa še neraziskano, kako, saj alge nimajo koreninskega sistema, ki sicer “zaklene” snov v tla.
Gozdovi alg tudi za prehrano
Potrjeno pa je, da največja morska alga, ki zrase do desetine metrov visoko, igra pomembno vlogo v morskih ekosistemih, saj ribam in drugim morskim živalim ter pticam zagotavlja hrano in zavetje.
Ob tem pa je vse več govora tudi o tem, da lahko alge pomagajo pri prehranski varnosti sveta, saj so polne hranil in imajo izjemno hitro rast. V Aziji so že stoletja na rednem jedilniku.