A, kot poudarjajo, ostajajo bremena, ki čakajo na sistemske rešitve, medtem pa se sprehajalne poti, parkirišča in obcestni jarki polnijo z večinoma plastično embalažo.
V zadnjih dveh letih se je število čistilnih akcij zmanjšalo, količina odpadkov, ki so posledica tako divjega odlaganja kot tudi smetenja, pa povečala. Čeprav so leta 2018 rekli ‘še zadnjič’, organizatorji treh akcij Očistimo Slovenijo posameznike in organizacije pozivajo k udeležbi na lokalnih čistilnih akcijah in odgovornemu ravnanju z naravo vsak dan.
Na pobudo Občine Pivka okoljevarstveniki spodbujajo redno pobiranje
odpadkov na sprehodih in teku. Gre za t.i. plogging oz. #smeTek, kot so
pobudo poimenovali na pivškem.
Popis blagovnih znamk
Da bi nekoč resnično lahko rekli ‘še zadnjič’, pa se je po mnenju Ekologov brez meja problema treba lotiti pri izvoru. Zato že peto leto pod okriljem gibanja Break Free From Plastic zbirajo in prispevajo slovenske podatke v globalni akciji popisa blagovnih znamk. Udeležence čistilnih akcij in individualnih sprehodov vabijo k posredovanju informacij o proizvajalcih odpadkov, ki so izhodišče za pogovore z največjimi onesnaževalci doma in po svetu.
Pri tem podpirajo tudi kolege iz društva Eko krog, ki si s spodbujanjem uvedbe kavcijskega sistema kot edine rešitve za smetenje prizadevajo za sistemske spremembe.
Da bi k podpori prepričali tudi nekatera komunalna podjetja in embalažne družbe, ki so prepričani, da kavcijskega sistema ne potrebujemo, udeležence čistilnih akcij pozivajo k fotografiranju odvržene embalaže pijač v naravnem ali urbanem okolju.
»Samoumevno se zdi, da smeti ne sodijo na tla. Na žalost stanje na terenu kaže drugačno sliko, zato pozivamo k pozornosti, netoleranci in zahtevam po boljšemu ravnanju še preden izdelki postanejo odpadki,« zaključuje Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja.