Pojav je posledica močne namnožitve bukovega rilčkarja skakača in bukove listne uši na različnih koncih Slovenije.
Bukov rilčkar skakač
Bukov rilčkar skakač (Orchestes fagi) se je v Sloveniji že pojavljal tudi v preteklosti. Zraste 2–2,5 mm, njegovo podolgovato in ovalno telo je temno rjave barve in z rjavordečimi tipalkami. Zadnje noge so močne, z njimi ob nevarnosti odskoči, zato je tudi dobil ime – skakač. Hrani se z listi v glavnem bukve, napade pa tudi beli gaber, brezo, vrbo, jesen, jelšo, javor, kostanj, glog, bezeg, navadni oreh in jablano.
Po oploditvi samička odloži jajčeca na spodnjo stran lista bukve ali drugega gostitelja, na glavno listno žilo. Izležene ličinke se hranijo z listno sredico in izjedajo rov, ki poteka med sosednjima stranskima listnima žilama proti listnemu robu in naprej proti konici lista, kjer se razširi v nepravilno obliko.
Začetek junija se izležejo hrošči nove generacije, ki luknjičasto izjedajo liste. Septembra se hrošči odpravijo na prezimovanje pod skorjo odmrlih dreves, v tleh, v ptičjih gnezdih ipd.
Bukova listna uš
Bukovo listno uš (Phyllaphis fagi) prepoznamo po svetlo rumenkasti ali svetlo zeleni barvi in belih voščenih nitkah na spodnji strani bukovih listov, ki se zaradi sesanja listnega soka zvijajo in sušijo. Tudi za bukovo listno uš je značilno, da se ob ugodnih razmerah lahko zelo namnoži.
Posledice namnožitve obeh žuželk
»Ob močnih namnožitvah so poškodbe listov zaradi bukovega rilčkarja skakača in bukove listne uši precejšnje, vendar ima to na drevo navadno minimalen vpliv in ne pusti trajnih posledic,« nam je povedala Dr. Andreja Kavčič iz Gozdarskega inštituta Slovenije. A zaradi podnebnih sprememb bo do ugodnih razmer za pojav gradacije obeh omenjenih in tudi drugih žuželk lahko prišlo pogosteje.
Vir: Varstvo gozdov Slovenije (GIS), Katedra za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali