V novi raziskavi so znanstveniki potrdili, da plastika onesnažuje tudi zrak, ki ga dihamo. Vsako leto v Nacionalnih parkih in območjih divjine na ameriškem zahodu pade z neba več kot 1000 ton mikro plastike, kar je ekvivalent 300 milijonov plastenk.
»Na površju Zemlje ni več predela, kjer ne bi našli mikro plastike,« je dejala Janice Brahney znanstvenica z Univerze Utah State. Medtem ko je problematična prisotnost plastike na odlagališčih, v oceanih in v sladkovodnih okoljih, dobro znana, so raziskave delcev v zraku novejše.
Plastika v zraku v vseh vremenskih razmerah
Najnovejša raziskava, objavljena v reviji Science, poroča o iskanju plastike v oddaljenih delih ZDA; raziskovalci so zbrali vzorce iz 11 Nacionalnih parkov in območij divjine. V 98 odstotkih od 339 vzorcev, ki so jih zbrali, so našli drobne delce plastike, plastika je predstavljala 4 odstotke testiranih delcev prahu. »Najdba toliko plastike v domnevno nedotaknjenih območjih je bila zelo presenetljiv rezultat,« je dejala glavna avtorica raziskave Janice Brahney. Vzorci so bili odvzeti tako v suhih pogojih kot v obdobjih dežja in snega. Večji delci plastike so padli na zemljo z dežjem in snegom, manjši pa so se pokazali v vzorcih v suhih razmerah.
Mikro plastika je tudi najpogostejši odpadek na obalah Sredozemlja.
Ekološka in zdravstvena škoda
Pojav plastike v zraku ne povzroča le ekološke škode, vpliva tudi na zdravje ljudi. Prisotnost mikro plastike v zraku pomeni, da jo tudi že vdihujemo. Vpliv vdihavanja mikro plastike na ljudi še ni dobro znan, čeprav so velikosti odkritih delcev skladne z velikostjo tistih, ki se nabirajo v pljučnem tkivu.
Onesnaženje z delci, ki vključuje prah, saje in druge nevarnosti v zraku, je bilo povezano s srčnimi napadi, možgansko kapjo in boleznimi dihal že v preteklosti.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je majhno onesnaženje z delci povzročilo 4,2 milijona prezgodnjih smrti po vsem svetu v letu 2016.
Vir: The NY Time
