Zadnja raziskava, objavljena začetek meseca v reviji Nature Climate Change je pokazala, da Amazonija izgublja sposobnost okrevanja po sušah in sečnji. Kar povečuje zaskrbljenost, da se deževni gozd približuje točki preloma, ko bo večino gozda nadomestilo travinje – savane.
»Če pride do točke preloma, ko bomo izgubili amazonski deževni gozd, bo to imelo učinek na globalne podnebne spremembe,« je dejal Tim Lenton, direktor Inštituta za globalne sisteme na univerzi v Exetru v Angliji.
Izguba deževnega gozda bi namreč lahko povzročila, da se bo v ozračje vrnilo do 90 milijard ton ogljikovega dioksida, kar je enako večletnim emisijam na svetovni ravni.
Pomembnost Amazonije za planet
Amazonija, ki pokriva več kot 2 milijona kvadratnih kilometrov v Braziliji in sosednjih državah, je največji deževni gozd na svetu in ima ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb, saj iz ozračja sprejme več ogljikovega dioksida, kot ga sprosti. Velja za enega najbolj raznolikih ekosistemov na planetu, hkrati pa v ozračje vrača toliko vlage, da ima vpliv na vreme tudi izven Južne Amerike.
A so podnebne spremembe, skupaj z obsežnim krčenjem gozdov in požiganjem za potrebe kmetijstva in živinoreje, povzročile, da je Amazonija vse toplejša in vse bolj suha. Regija je od leta 2000 doživela kar tri suše.
Odpornost se zmanjšuje
V zadnji raziskavi so znanstveniki uporabili dejanska opazovanja: desetletja podatkov daljinskega zaznavanja s satelitov, ki merijo količino biomase na določenih območjih – zdravje gozda. Preučevali so le neokrnjene dele deževnega gozda in ugotovili, da so ta območja od leta 2000 na splošno izgubila odpornost. Gozdna območja po suši potrebujejo vedno več časa, da so si povrnila zdravje. To pomanjkanje odpornosti kaže, da lahko Amazonija prenese le določeno mero obremenitev.
Raziskovalci so ugotovili, da je več kot tri četrtine nedotaknjenega deževnega gozda v tem času izgubilo odpornost in da je bila ta izguba največja na območjih, ki so bila bolj suha, ali bližje človekovim dejavnostim, kot je sečnja.
Rešitev je takojšnje prenehanje uničevanja gozdov
V zadnjega pol stoletja je bilo v Amazonskem porečju uničenih 17 % prvotnih gozdov, dodatnih 7 % pa je okrnjenih, in čeprav se je krčenje gozdov v Braziliji za nekaj let upočasnilo, se je v zadnjem času spet okrepilo.
Točka preloma še vedno ni neizogibna. A je treba ustaviti izsekavanje in propadanje gozdov v regiji. Samo tako bo priložnost, da rešimo največji pragozd na svetu.
Vir: Focus