Svetovni obseg degradiranih površin je ocenjen na 20-40 % celotnega kopnega, kar neposredno prizadene skoraj polovico svetovnega prebivalstva in se razteza med svetovnimi obdelovalnimi površinami, sušnimi območji, mokrišči, gozdovi in travišči.
Posvetovanje je ključna priložnost za javnost, da oblikuje prihodnost evropskih tal, potem ko je ta regija minulo poletje doživela strahovite suše in požare.
Ključna je degradacija tal – evropska tla niso dovolj zdrava, da bi pripomogla k ublažitvi teh težav. Dvig organske snovi v tleh je lahko rešitev, ki je bila do sedaj kritično spregledana. Kar 60-70 % evropske prsti ni v zdravem stanju.
Nujno moramo spremeniti odnos do prsti
»Slovenija ni ogrožena zaradi degradacije prsti po naravni poti, ampak zaradi človekovih vplivov. Pri nas je zavedanje o zdravju prsti zelo nizko. Danes vemo, da brez povezave številnih elementov ni mogoč nadaljnji razvoj. Zadnji čas je za spremembo politike do prsti, ker je to edini vir, ki nam daje hrano. Zelo zamujamo glede odnosa do prsti, ker je le ta še vedno samo medij za rast rastlin – takoj in nujno je spremeniti odnos do prsti,« pravi prof. ddr. Ana Vovk iz Univerze v Mariboru in lastnica Mednarodnega centra za samooskrbo Dole.
Še slabše stanje kot pri nas je v Evropi
Od začetka leta 2022 je v Evropi pogorelo več kot 60.000 hektarov zemljišč. To je dvakrat več kot v letu 2021 in približno 4,6-krat več od povprečja zadnjih deset let (2012-2021). V poročilu Evropskega observatorija za sušo (EDO) iz avgusta 2022, ki ga nadzoruje Evropska komisija, je navedeno, da je 47 % Evrope v svarilnem stanju z jasnim primanjkljajem vlage v tleh, 17 % pa v alarmantnem stanju, v katerem je vegetacija že prizadeta.
Brez zdravih tal je življenje, kot ga poznamo, ogroženo
»Visoka vsebnost organskih snovi v prsti omogoča zadrževanje vode, s tem pa tudi čiščenje, zato je pomembno, da je prst bogata z organsko snovjo, ki ni samo hrana za rastline, ampak zadrževalna plast za vodo. Rastline brez vode ne morejo uspevati, zato je ključno, da so prsti naravne kot v gozdu, torej bogate s humusom, ki zadrži tudi onesnažila in prepreči prehod le teh v podtalno vodo. Kako uspešne so prsti pri tem, je odvisno od tipa prsti. Bolj, ko so plitve in peščene, manjšo možnost imajo in obratno. Zato je pomembno prsti pri kmetijskih posegih pokrivati z organsko snovjo, torej uporabiti zastiranje,« še pojasni prof. ddr. Vovk.
Zakaj je treba ohraniti prst?
Degradacija tal poslabšuje številne svetovne težave, vključno s sušo in podnebnimi spremembami. Dokazano je, da povečanje vsebnosti organskih snovi v tleh pripomore k povečanju njene poroznosti. Pore namreč služijo kot prostor za shranjevanje vode v tleh. Ta voda je nato zlahka na voljo rastlinam in mikrobom, ki v tleh živijo. Voda, shranjena v tleh, zadosti približno 90 % potreb po vodi za svetovno kmetijsko proizvodnjo. Od začetka kmetijstva se je zaradi izgube organske vsebnosti v tleh in erozije tal v ozračje sprostilo približno 133 gigaton ogljika.
Po ocenah ZN lahko z oživitvijo prsti zmanjšamo trenutne letne emisije toplogrednih plinov za 25-35 % in zmanjšamo število požarov v naravi. Tla in vegetacija lahko hkrati absorbirajo in zmanjšajo ogljikov dioksid v ozračju na raven iz leta 1850, tj. pred začetkom industrijske dobe.
Sodelujte v posvetu
Posvetovanje je brezplačno za vsakogar, ki to želi. Vprašalnik lahko izpolnite tukaj. Rezultat tega posvetovanja bo pravni okvir za zaščito tal, kot že obstaja za vode, morska območja in zrak.
Vir: Save soil
