Jakutsk v Sibiriji je znan kot najhladnejše mesto na svetu. Tam so prebivalci navajeni hudih zim, zdaj pa je mesto prekrito z meglo dima in sajami, zaradi gozdnih požarov. Prebivalce skrbi za zdravje in prihodnost. Požari so tako obsežni, vetrovi pa močni, da dim odnaša celo do Aljaske.
Slabo gospodarjenje z zemljišči, predvsem pa podnebne spremembe vplivajo na pojavnost požarov. Večina Evrope, zahod ZDA, jugozahod Kanade in nekaterih območjih Južne Amerike je imela junija suho in vroče vreme, kar so idealni pogoji za požare. Na območju Jakutije gori že od zadnjih dni junija. Po podatkih Javne službe za zaščito gozdov v državi je na tem območju letos skupno zgorelo več kot 6,5 milijona hektarjev gozdov. To vpliva tudi na emisije CO2, ki so višje kot vsota številnih preteklih let skupaj.
Pogostejši in intenzivnejši požari
Deli Sibirije in Kanade so vedno imeli požare, a skrbi dejstvo, da so požari zdaj vse pogostejši. »Nekoč je bil na enem mestu požar vsakih 100 do 150 let, kar pomeni, da se je lahko gozd popolnoma obnovil,« pravi Thomas Smith, docent za okoljsko geografijo na Londonski šoli za ekonomske in politične vede. A v nekaterih delih Sibirije znanstveniki opažajo požare na vsakih 10 do 30 let, kar pomeni, da se med požari gozd ne more obnoviti.
Zaradi vse pogostejših vročinskih valov in suše je vse več novih območij občutljivih na požare, na primer v Sibirski Arktiki znanstvenike skrbi ekosistem tundre. Nikar ne pozabimo, da je Sibirija največje šotišče na svetu, ki shranjuje ogljik in če le ta gorijo se v ozračje sprošča še več CO2.
Vir: CNN
