Začenja se jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa!, v katerem bodo pridobivali pomembne podatke, o onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko, učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol. Znani so že tudi prvi rezultati spomladanskega vzorčenja in primerjava s podatki iz Nemčije.
Pobudniki projekta so trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom za vode RS in Ekologi brez meja.
Ob rekah predvsem plastični odpadki
V spomladanski del projekta je bilo vključenih 795 udeležencev iz 33 osnovnih in 18 srednjih šol. Vzorčenje je potekalo na 35 različnih vodotokih, analiza makroplastike pa kaže, da je približno 70 % odpadkov ob rekah plastičnih (v Nemčiji ta predstavlja približno 50 %). V vseh slovenskih akcijah je bilo najdenih 49 zaščitnih mask.
Najpogostejša mikroplastika v rekah je polietilen
Po pregledu 23 vzorcev jih je 12 (52 %) vsebovalo mikroplastiko. Po izračunu vsebnosti mikroplastike na m3 vode je bilo največ mikroplastičnih delcev na Savi v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami (1,2 delca/m3), sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani, Kamniška Bistrica v Domžalah (0.6 delcev/m3). Ostale reke so vsebovale manj mikroplastike ali nič. Onesnaženost slovenskih vodotokov je po deležu vzorcev, ki vsebujejo mikroplastiko, primerljiva z nemškimi (57 %), prav tako po številu delcev na m3.
V slovenskih vodotokih je bila najpogostejša vrsta mikroplastike polietilen v obliki prozornih filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij, z razliko od nemških vodotokov, kjer prevladuje staran stiropor, najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja.
Vir: EBM