Znani so prvi rezultati monitoringa divjih čebel v letu 2021. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so letos našteli 82 % manj čmrljev kot lani. To je slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.
V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še več kot 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.
Na upad števila čmrljev vplivalo dolgotrajno deževje
Najbolj verjetna razlaga za upad je bilo izjemno neugodno vreme spomladi. Raziskava opraševalcev v sadovnjakih je sicer pokazala, da je bilo spomladi, v času cvetenja sadnega drevja, število čmrljev podobno kot prejšnja leta. Matice, ki pri čmrljih edine prezimijo, so torej uspešno dočakale pomlad. Zaradi slabega vremena je bila njihova vloga letos še posebej pomembna, poudarjajo na NIB. Domnevajo pa, da zaradi pozebe in dolgotrajnega dežja matice niso dobile dovolj hrane, da bi lahko uspešno gnezdile. Vreme je namreč neugodno vplivalo na medenje rastlin.
Nihanje števila živali je nekaj običajnega
V naravi je običajno, da število živali, tudi čmrljev, niha, vendar bi nas tako velik upad v enem letu moral skrbeti. Vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev. Hrane zanje pa je danes zaradi sprememb v okolju že tako vedno manj.
Pomagajmo opraševalcem
Zato je za opraševalce ključno varovanje njihovega življenjskega prostora, v prvi vrsti pisanih cvetočih travnikov, tako na podeželju kot v mestih. V Sloveniji jih nekaj še imamo in morali bi vložiti več napora v to, da se ohranijo. V bolj ohranjenem okolju bodo opraševalci lažje kljubovali podnebnim spremembam.
Vir: NIB