Kemijsko stanje podzemne vode v 2019 je pokazalo, da je na severovzhodu Slovenije voda obremenjena z nitrati in atrazinom.
Podzemna voda, skrita pod zemeljskim površjem, je vrednota, ki je ne vidimo in pogosto zaradi tega tudi ne cenimo dovolj. Njeno lepoto lahko občudujemo le na mestih, kjer izvira, ali pa v kraških jamah. Dejstvo, da je skrita pod zemeljskim površjem, pogosto daje lažen občutek, da je podzemna voda zaščitena pred morebitnim onesnaženjem, ki ga povzroča človek s svojimi dejavnostmi (kmetijstvo, industrija, komunalne odpadne vode …).
Večina vodnih teles v dobrem stanju
Monitoring podzemne vode, ki ga izvaja ARSO, je v letu 2019 pokazal, da so v dobrem stanju vodna telesa: Savska kotlina in Ljubljansko barje, Krška kotlina, Karavanke, Posavsko hribovje do osrednje Sotle, Spodnji del Savinje do Sotle, Kraška Ljubljanica, Dolenjski kras, Zahodne Slovenske gorice, Vzhodne Slovenske gorice, Obala in Kras z Brkini ter Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota.
Problematični predvsem nitrati in atrazin
Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti pa so obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo. Zato so v letu 2019 določili slabo kemijsko stanje za t. i. vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotline. V teh vodnih telesih je podzemna voda prekomerno obremenjena z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetil-atrazinom. Na nekaterih vodnih telesih so občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki.
Varujmo podzemno vodo!
Podzemna voda ima slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide vanjo, se zaradi specifičnih fizikalnih in kemijskih procesov tam zadržuje daljši čas. Zato je izredno pomembna naloga prav vseh preprečevanje vsakršnega onesnaženja, še posebej ob dejstvu, da za približno 97 % prebivalcev v Sloveniji podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode.
Vir: ARSO