V EU upada populacija vsake tretje vrste čebel, metuljev in trepetavk, medtem ko je 80 % vrst kmetijskih in divjih cvetočih rastlin odvisnih od živalskega opraševanja. Polovico kmetijskih zemljišč v EU že ogroža pomanjkanje opraševanja, grožnja obstoju opraševalcev pa ogroža prehransko varnost in življenje na planetu.
Evropska komisija pozdravlja pobudo, zlasti ker medsebojno povezane krize podnebnih sprememb, onesnaževanja in izgube biotske raznovrstnosti predstavljajo vse večji izziv za evropsko kmetijstvo in prehransko varnost.
“Uspeh državljanske pobude je jasen znak velike javne podpore ukrepom v korist opraševalcev, biotske raznovrstnosti in trajnostnega kmetijstva,” komentira Komisija, ki zato Evropski parlament in Svet poziva k hitremu in ambicioznemu dogovoru o že predloženih zakonodajnih predlogih, ki bosta pomagala pri zaščiti in obnovi populacij evropskih opraševalcev in uzakonila prizadevanja državljank in državljanov.
Ukrepi Komisije v okviru evropskega zelenega dogovora za zagotovitev trajnostnosti prehranskih sistemov vključujejo zlasti: strategiji EU „od vil do vilic“ in za biotsko raznovrstnost, pravila o obnovi narave, uredbo o trajnostni rabi pesticidov, revidirano pobudo EU za opraševalce Novi dogovor za opraševalce ter novo skupno kmetijsko politiko EU za obdobje 2023–2027. Komisija se je na zahteve iz evropske državljanske pobude celostno odzvala tako s predlogoma kot pobudami.
Predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov
Predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov določa ambiciozne načine zmanjšanja tveganja in uporabe kemičnih pesticidov v EU, tudi v kmetijstvu. Predlog Komisije je do leta 2030 za 50 % zmanjšati tveganje in uporabo kemičnih pesticidov v evropskem kmetijstvu.
Države članice bodo določile nacionalne cilje za zmanjšanje v okviru opredeljenih parametrov, s katerimi bi se to splošno zmanjšanje doseglo na ravni EU. Novi ukrepi bodo nadalje zagotovili, da vsi kmetje in kmetice ter drugi poklicni uporabniki in uporabnice pesticidov izvajajo integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, pri katerem se najprej preučijo alternativne okoljske metode za preprečevanje in zatiranje škodljivcev, preden se lahko kot zadnja možnost uporabijo kemični pesticidi.
S svetovnim okvirom za biotsko raznovrstnost, sprejetim decembra 2022 v Montréalu, so se EU in njene države članice poleg tega zavezale, da bodo do leta 2030 za polovico zmanjšale skupno tveganje, ki ga predstavljajo pesticidi.
Predlog uredbe o obnovi narave
Predlog uredbe o obnovi narave bo prav tako prispeval k obrnitvi trenda upadanja populacij opraševalcev do leta 2030 in ponovnemu približanju kmetijskih zemljišč naravi, tudi s pomočjo posebnih ciljev za obnovo kmetijskih ekosistemov. Predlog uredbe o obnovi narave združuje splošni cilj dolgoročne obnove narave na kopenskih in morskih območjih EU z zavezujočimi cilji obnove za posamezne habitate in vrste. Ti ukrepi bi morali do leta 2030 zajemati vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa tudi vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.
Skupaj bosta ta predloga lahko pomenila prelomnico za ohranjanje opraševalcev na ravni EU.
Naslednji koraki za čebele
“Namesto predlogov za nove zakonodajne akte je treba poskrbeti, da se predloga, o katerih se trenutno pogajata sozakonodajalca, pravočasno sprejmeta in nato izvajata, kar je poleg učinkovitega izvajanja SKP za to evropsko državljansko pobudo izjemno pomembno,” pravi Komisija.
Več kot milijon izjav v podporo tej državljanski pobudi je jasen znak in spodbuda, da je treba ohraniti visoko raven ambicij iz predlogov Komisije.
