Na naravi temelječe rešitve in aktualni problemi, pomembni za naslavljanje podnebne in biodiverzitetne krize, so bili rdeča nit nacionalnega posveta Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo, ki je potekal 26. novembra, v Ljubljani.
Sporočilo organizatorjev (PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) in sodelujočih na posvetu pristojnim organom in Vladi RS, ki bodo pripravljali nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in nacionalni načrt za obnovo narave, je jasno: »Nikar ne pozabite, da je narava naš največji zaveznik pri prilagajanju na podnebne spremembe.«
Naravi so konkurenca drugi interesi
Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave je ob tej priložnosti povedal:
»S podnebnimi spremembami se spopadamo prepočasi. Narava izgublja bitko. Čaka nas intenzivno obdobje iskanja izhodov, pri čemer morajo podnebni in biodiverzitetni ukrepi prinesti transformativno spremembo, rešitve pa morajo temeljiti na upoštevanju narave.«
Dr. Damijan Denac direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je spomnil, da ko promoviramo Slovenijo, na prvem mestu poudarjamo naravo. »Tudi zakonodaja jo solidno podpira in vstop v EU je bil za naravo zelo pomemben. Ko pa varovanju narave konkurirajo še drugi interesi, narava kar naenkrat postane ovira, enako tisti, ki se s tem ukvarjamo. Naravovarstveniki se zavzemamo le za upoštevanje že sprejetih predpisov, tu ni nikakršnega fanatizma.« Predlagal je še, da glede na to, da so za obnovo narave na voljo različni evropski viri financiranja, naj država v večji meri sofinancira projekte, saj se ta sredstva več kot v celoti povrnejo državi nazaj.
Priprava nacionalnih načrtov za obnovo narave do septembra 2027
Dr. Sofie Ruysschaert iz BirdLife for Europe and Central Asia je opozorila, da je bilo pri sprejemanju Uredbe EU o obnovi narave kar nekaj preprek, saj so si konservativne sile silovito prizadevale, da bi ustavile ta proces. Pojasnila je še: »Hrbtenica kakovostne obnove narave bodo dobri nacionalni načrti, ki morajo upoštevati razpoložljiva znanstvena spoznanja, v proces njihovega snovanja pa mora biti vključen širok krog deležnikov. Načrt obnove mora vključevati tudi finančni načrt, ki mora biti privlačen kot investicijski plan za angažiranje zasebnih sredstev.«
Spomnimo, države članice (tudi Slovenija) morajo v prihodnjih dveh letih pripraviti nacionalne strategije podnebnega prilagajanja in nacionalne načrte obnove, ki bodo osnova za obnovo degradiranih območij Unije. Prvi osnutek nacionalnega načrta za obnovo narave, kot ga predvideva Uredba EU o obnovi narave, morajo države pripraviti do septembra 2026. Evropska komisija bo nato načrte komentirala in podala priporočila. Rok za oddajo končnega nacionalnega načrta je 1. september 2027, prvo poročanje držav članic pa bo sledilo leta 2030.
Vir: PIC
