Uvodoma se je zbranim na dogodku predstavila vodja platforme za trajnostni razvoj v srednji in vzhodni Evropi pri PWC Limited, Albena Markova, ki je prikazala trenutno stanje v podjetjih pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb.
Pri tem je poudarila, da je podnebna kriza zapletena, čeravno se na prvi pogled zdi, da bi moralo biti njeno reševanje intuitivno, Večina podjetij se še vedno preveč osredotoča na prilagajanje posameznim ekstremnim dogodkom, namesto da bi uvajala ukrepe za zmanjšanje ranljivosti.
Tistemu, česar ne moremo več preprečiti, pa se bo treba prilagoditi.«
»V zadnjih letih je sicer vse večji trend delovati v smeri zmanjševanja krivulje podnebne krize, a številne negativne posledice so nepovratne. Tistemu, česar ne moremo več preprečiti, pa se bo treba prilagoditi,« je poudarila.
Prvi korak za vsa podjetja je preučiti tveganja
Raziskave kažejo, da je med podjetji največji fokus na doseganju energetske optimizacije, medtem ko številna nimajo izdelanih načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam.
»Še vedno ne prepoznavajo podnebnih sprememb kot nekaj, kar je treba upoštevati pri poslovnem načrtovanju,« je pojasnila govornica in zatrdila, da bi moral biti prvi korak tako za velika kot za mala in srednja podjetja pripraviti oceno podnebnega tveganja, na podlagi katerega lahko predvidijo ukrepe in pripravijo načrt.
Managerji si ne bi smeli zatiskati oči
V nadaljevanju srečanja je sledila okrogla miza, pri kateri so sodelovali predstavniki države, občin in gospodarstva. Mitja Feri, član uprave zavarovalnice Generali je poudaril, da je pri aktualnih temah ključna zavarovalna pismenost.
»Na slovenskem trgu je okrog tretjina objektov nezavarovana za vremenske pojave, kar nas v svetovnem smislu uvršča proti dnu, še posebej med evropskimi državami,« je pojasnil.
Janez Rihter, direktor podjetja Rihter hiše je povedal, da je tema podnebnih sprememb široka in kompleksna, celostne in učinkovite rešitve pa zahtevajo spremembo življenjskega standarda, od katerega pa se ne želimo ločiti. V oziru škodo, ki so jo v lanskoletnih poplavah utrpela številna podjetja, je poudaril je tudi pomembnost sistemskih rešitev: »Solidarnost na začetku je dobrodošla, a sčasoma je treba vpeljati bolj efektiven in zanesljiv sistem.«
Podpredsednik skupine Elan, Leon Korošec pa je poudaril, da je prilagajanje pomembna managerska vloga, zato si vodje podjetij in državnih institucij ne bi smeli zatiskati oči.
»Smo prva generacija, ki resnično vidi in občuti okoljske spremembe, in hkrati zadnja, ki lahko glede tega še kaj ukrene,« je opozoril.
Ključno je sodelovanje med različnimi deležniki
Državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež pa je poudaril, da prilagajanje podnebnim spremembam ni odgovornost enega samega resorja, temveč je stvar vseh. V okviru tega je izpostavil je pomen partnerstev, kot je CER, znotraj katerih se gradijo ekosistemi za strukturiran pristop, ob tem pa je dodal:
»Za cilj moramo imeti to, da se bistveno več verig vrednosti v Sloveniji tudi zaključi, ne le začne.«
S pomenom medsebojnega sodelovanja so se strinjali tudi ostali sogovorniki. Nataša Jazbinšek, vodja oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana, je ob tem poudarila predvsem javno-zasebna partnerstva, ki bodo pripomogla k soočanju s podnebno krizo tudi na ravni širših skupnosti.
»Pot do cilja je možna, a bo zahtevala velike spremembe in ogromna sredstva, ki jih samo znotraj občinskega proračuna ni možno zagotoviti. Zato so javno-zasebna partnerstva ključna,« je zagotovila.