Pri zelenem prehodu v podnebno nevtralno, pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom je za Slovenijo še posebej pomembno načelo, da pri tem »ne bo nihče
prezrt«. Zato naša država pozdravlja predviden mehanizem in sklad za pravičen prehod, ki bo naslovil
izzive, povezane s prestrukturiranja delavcev iz energetsko intenzivnih industrij, zlasti premogovnih
regij, pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP).
Ministri za okolje so na rednem zasedanju Sveta EU za okolje izmenjali stališča o Evropskem zelenem
dogovoru (EZD), v katerem Evropska komisija predlaga okvir in korake za preobrazbo evropske
družbe v podnebno nevtralno, pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri
gospodarnim gospodarstvom (krožno gospodarstvo), pravijo na okoljskem ministrstvu. Dodajo, da so
nove pomembnejše pobude na področju podnebnih sprememb in okolja napovedane za letošnje in
prihodnje leto, vključno z Podnebnim zakonom in načrtom za povečanje podnebnih ciljev za leto
2030, Akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in novo Strategijo za biotsko raznovrstnost.
Spopad z okoljsko krizo najpomembnejša naloga te generacije
»Slovenija deli mnenje Evropske komisije, da je spopadanje s podnebno in okoljsko krizo
najpomembnejša naloga te generacije in da za ta namen potrebujemo novo razvojno strategijo,«
pravijo na MOP in dodajo, da Evropski zeleni dogovor postavlja EU kot vodilno v svetu in načrtuje
Evropski podnebni pakt, ki poudarja, da je čas za skupno ukrepanje. EZD vsebuje tudi sklop politik za
korenito preobrazbo gospodarstva z vpeljevanjem trajnosti v vse politike.
Za našo državo je, pravijo na MOP, še zlasti pomembno načelo, da pri t. i. zelenem prehodu »ne bo
nihče prezrt«, zato Slovenija pozdravlja predviden mehanizem in sklad za pravičen prehod, ki bo
naslovil izzive, povezane s prestrukturiranjem delavcev iz energetsko intenzivnih industrij, zlasti
premogovnih regij.
Upoštevati je treba doprinos držav
Minister Zajc je ob tem, ko je Evropska komisija predlagala prvi evropski podnebni zakon, opozoril, da
ta sicer predstavlja dobro priložnost za razpravo glede ciljev 2030, a da bo ob tem hkrati treba
»ustrezno uravnotežiti okoljsko in podnebno politiko in upoštevati doprinos držav, ki na EU ravni
prispevajo z nadpovprečnim deležem varovanih območij in biotske raznovrstnosti. Takšna je na
primer Slovenija.«
Poudaril je, da se Slovenija strinja s tem, da bo treba uzakoniti cilj ogljične nevtralnosti, zaveda pa se
tudi, da bo morala letos pripraviti predlog dolgoročne strategije oziroma predlog posodobitve
nacionalno določenih prispevkov na ravni EU do leta 2030. In to še pred podnebno konferenco
COP26 v Glasgowu. »Evropsko komisijo smo zato pozvali, da čimprej pripravi celostno oceno vpliva za
cilje do leta 2030. Potrebujemo celovito oceno za vse nadaljnje pogovore glede revidiranja teh ciljev,
predvsem pa tudi dovolj časa za odločitve na nacionalni ravni,« je izpostavil Zajc. Dodal je, da je za
doseganje ciljev pomembno zagotoviti tudi ustrezne finančne instrumente in spodbude.
Nazaj na kategorijo OKOLJE.
