Več kot 100 držav se je zavezalo k zaustavitvi krčenja gozdov do leta 2030. Strokovnjaki pozdravljajo potezo, vendar opozarjajo, da prejšnji dogovor iz leta 2014 sploh ni upočasnil krčenja gozdov in da je zdaj treba izpolniti zaveze.
Gozdovi po vsem svetu so ena močnejših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo. A na drugi strani vsako minuto izgine gozd v površini 27 nogometnih igrišč.
Človek mora postati skrbnik narave
Dvotedenski vrh v Glasgowu je ključen za obvladovanje podnebnih sprememb. Britanski premier Boris Johnson, ki gosti globalno srečanje v Glasgowu, je dejal, da moramo zaustaviti uničujočo izgubo gozdov in »prekiniti vlogo človeštva kot osvajalca narave in namesto tega postati skrbnik narave.«
Med podpisnicami tudi Slovenija
105 držav, ki so podpisale obljubo – vključno s Kanado, Brazilijo, Rusijo, Kitajsko, Indonezijo, Demokratično republiko Kongo, ZDA in Združenim kraljestvom – pokrivajo okoli 85 % svetovnih gozdov. Spomnimo, da je Indonezija največji svetovni izvoznik palmovega olja, zaradi katerega se izsekavajo gozdovi in uničuje življenjski prostor staroselskim prebivalcem. Zelo pomemben je tudi pristop Brazilije k dogovoru, saj je izsekavanje največjega pragozda na svetu lani naraslo na najvišjo raven v 12 letih.
Nekaj sredstev bo namenjenih državam v razvoju za obnovo poškodovanih zemljišč, boj proti požarom v naravi in podporo avtohtonim skupnostim.
Vlade 28 držav so se tudi zavezale, da bodo odstranile krčenje gozdov iz svetovne trgovine s hrano in drugimi kmetijskimi proizvodi, kot so palmovo olje, soja in kakav. Ustanovljen pa bo tudi sklad za zaščito drugega največjega tropskega deževnega gozda na svetu – v porečju Konga.
Vir: BBC
