V projektu Drevo-kolo so izpostavili 30 vročih točk v Ljubljani – skupaj z uporabniki so od konca avgusta do sredine septembra opominjali na vroče točke v Ljubljani.
Na vroče točke v Ljubljani so v preteklih tednih prebivalci in obiskovalci glavnega mesta lahko opozorili mestne odločevalce. Z uporabo “Drevesa-kolesa” so pozvali k ukrepom ohladitve pobetoniranih in poasfaltiranih predelov okoli bivše Metalke, na Trgu republike, ob Slovenski in Celovški cesti, na Prešernovem in Mestnem trgu ter še mnoge druge.
Poziv Mestni občini Ljubljana
Vroče točke so v veliki meri posledica širjenja cest in parkirišč v prostor. Širjenje mestnih vpadnic in gradnja parkirišč pa ne povzročajo zgolj nastanka novih mestnih toplotnih otokov, temveč spodbujajo netrajnostne oblike mobilnosti, ki so do zdravja ljudi in narave najbolj škodljive.
Pobudniki projekta Drevo na kolo so prav zato pozvali vodstvo Mestne občine Ljubljana, naj poleg ukrepov za ozelenitev mesta, več napora vložijo tudi v prehod na trajnostne oblike mobilnosti.
Trajnostno mobilnost spodbuja tudi Univerza v Ljubljani
K trajnostni mobilnosti nagovarja tudi novi rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, ki je ob vožnji z Drevesom-kolesom povedal, da sta onesnaževanje s prometom in mestni toplotni otoki resna problema.
»Zagotovo je promet eden od glavnih akterjev, ki sodelujejo pri onesnaževanju zraka s CO2 in sicer z uporabo fosilnih goriv, tako da ga je kot problem vsekakor treba naslavljati. Mesta so še posebej problematična, saj vemo, da je onesnaževanje avtomobilov pri mestni vožnji s počasnim speljevanjem ter s prometom, ki se premika počasi ali se sploh ne premika, še toliko večje,« je pojasnil rektor in dodal, da bi lahko Ljubljana kot idealno mesto za kolesarje, naredila več promocije za kolesarjenje, ki ni dobro le za planet ampak koristi tudi zdravju.
Tudi Univerza v Ljubljani si želi še bolj spodbujati k trajnostni mobilnosti, zato že pripravlja prijavo za mednarodni projekt, ki je namenjen naslavljanju vprašanja podnebnih sprememb s prehodom na trajnostno mobilnost. »Če bomo s prijavo uspešni, bomo s prejetimi sredstvi lahko začeli graditi potrebno infrastrukturo, kot so nove kolesarnice, polnilnice za električne avtomobile in podobno,« zaključi rektor Univerze.
Vir: MPP
