Site icon Eko Dežela

Potrjeno: oceani lani najtoplejši v zgodovini

Foto: shutterstock.com

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši, kar so znanstveniki kdaj zabeležili, kar kaže na globoke in vsesplošne spremembe, ki so jih v podnebju planeta povzročile emisije toplogrednih plinov, ki so vir človeške dejavnosti.

Toplejši oceani pomagajo povečati ekstremno vreme, kar povzroči močnejše orkane in tajfune ter več vlage v zraku, kar prinaša močnejše deževje in poplave. Toplejša voda se prav tako širi, dviguje morsko gladino in ogroža obalna mesta.

Oceani so kazalnik globalnega segrevanja

Na temperaturo oceanov naravna spremenljivost podnebja veliko manj vpliva kot na temperaturo ozračja, zaradi česar so oceani nesporen pokazatelj globalnega segrevanja. Mednarodna skupina znanstvenikov, ki je izdelala novo raziskavo segrevanja oceanov, je zaključila: »Zemeljski energetski in vodni cikli so se močno spremenili zaradi emisij toplogrednih plinov, zaradi človeških dejavnosti, kar je povzročilo vsesplošne spremembe v podnebnem sistemu Zemlje.«

Profesor John Abraham z Univerze St Thomas v Minnesoti je dejal: »Če želite izmeriti globalno segrevanje, morate izmeriti, kam gre segrevanje in več kot 90 % ga gre v oceane.« Merjenje temperature oceanov je najnatančnejši način za ugotavljanje, v kakšnem neravnovesju je naš planet. »Zaradi segrevanja oceanov imamo vse bolj ekstremne vremenske razmere, kar ima ogromne posledice po vsem svetu,« je še povedal.

Rekordna tudi slanost oceanov

Oceani so lani absorbirali približno 10 zettajoulov več toplote, kot leta 2021, kar je enako, kot da vsak človek na Zemlji uporablja 40 sušilnikov za lase ves dan, vsak dan. Raziskovalci so analizirali tudi slanost, ki skupaj s temperaturo vode določa gostoto vode in je ključno gonilo oceanskega kroženja. Indeks variabilnosti slanosti v oceanih je leta 2022 dosegel rekordno visoko vrednost, kar kaže na stalno krepitev globalnega hidrološkega cikla.

Druga pomembna značilnost oceanov je stratifikacija, kjer postane plastenje vode po gostoti močnejše. To omejuje mešanje globljih, hladnejših in s hranili bogatejših voda s površinskimi vodami. Trend razslojevanja se je nadaljeval tudi v letu 2022. Ena od posledic, je manjše mešanje plasti, kar pomeni, da površinska plast absorbira manj ogljikovega dioksida iz ozračja, kar povečuje globalno segrevanje.

Segrevanje oceanov in ekstremne vremenske razmere bodo tudi v prihodnosti
Raziskovalci so še povedali: »Vročinski valovi in suše na severni polobli se vedno pogosteje pojavljajo, kar je skladno z intenzivnim segrevanjem oceanov v srednjih zemljepisnih širinah Tihega in Atlantskega oceana.« Segrevanje oceanov in vplivi na ekstremne vremenske razmere se bodo povečevali, dokler človeštvo ne bo doseglo ničelnih neto emisij.

Vir: The Guardian

(Visited 134 times, 1 visits today)