Od Madrida do Berlina in Pariza do Budimpešte, lahko drevesa prispevajo k temu, da bodo mesta v prihodnjih letih bolj udobna in sploh primerna za življenje, saj globalno segrevanje krepi svoj vpliv.
Betonski pločniki, stolpnice, zgodovinski trgi in podzemna parkirišča so neprimerno okolje za drevesa in oblasti jih težko posadijo več. »To je ogromen izziv,« je dejal Christophe Najdovski, podžupan za obnovo in zelene površine v pariškem mestnem svetu. »Vemo, da lahko z dovolj drevesi poletno temperaturo v mestu znižamo za do 8 °C. V bistvu so naravne klimatske naprave, vendar njihovo sajenje ni vedno enostavno.«
Več dreves pomeni več koristi za meščane
Zadnje poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah ne bi moglo biti jasnejše: drevesa v mestih se neposredno borijo proti podnebnim spremembam, s shranjevanjem ogljika, in posredno, s hlajenjem mestnih območij – zmanjševanjem potreb po energiji.
Mestnim prebivalcem ponujajo tudi tisto, kar poročilo imenuje “večkratne sougodnosti”: izboljšano kakovost zraka, zmanjšan toplotni stres, manj “urbanih toplotnih otokov”, ki jih povzročajo ulice in zgradbe, ki absorbirajo in zadržujejo toploto, ter izboljšanje duševnega in fizičnega zdravja.
Vse manj dreves in visoki stroški sajenja
V številnih evropskih mestih število dreves upada že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja. Strokovnjaki pravijo, da je to delno zato, ker se starejša drevesa iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja tista, ki so preživela zaporedne generacije prizadevanj urbanistov, da bi naredili več prostora za avtomobile, doživljajo konec svoje življenjske dobe.
Manj jih je tudi zaradi tehničnih težav in stroškov sajenja novih dreves. Po besedah Ane Luise Soares, krajinske arhitektke z Univerze v Lizboni, lahko novo drevo mestno upravo stane kar 2000 evrov v petih letih. »Drevo je treba kupiti, ga posaditi, zalivati – še posebej v prvih petih letih, ko je najbolj ranljivo. Življenje drevesa v mestu je težko: zbita zemlja, onesnažen zrak … Treba ga je vzdrževati, obrezovati, zdraviti proti boleznim. Ko govorimo o več deset tisočih drevesih, je to velika naložba.«
Vrednost dreves
Medtem ko so stroški zlahka merljivi, je pri koristih precej težje. Soaresova pravi, da so okoljske, socialne, gospodarske, estetske in zdravstvene koristi, ki jih prinašajo drevesa, »pogosto preprosto prezrte, ker mesta gledajo zgolj na obvladovanje stroškov«.
V prizadevanju, da bi dali denarno vrednost koristim dreves, je Soaresova prilagodila ameriški program iTrees in mu posredovala podatke iz 41.000 lizbonskih dreves. Ugotovila je, da medtem ko drevesa letno stanejo približno 1,9 milijona dolarjev, so storitve, ki jih zagotavljajo, vredne 8,4 milijona dolarjev.
»Torej za vsak dolar, ki ga mesto vloži v svoja drevesa, prebivalci dobijo približno 4,5 dolarja koristi,« je dejala. Prihranek energije v višini približno 6,20 dolarja na drevo, zmanjšanje ogljika v vrednosti 0,33 dolarja, odstranjevanje onesnaženosti zraka 5,40 dolarja in zmanjšan odtok meteorne vode 47,80 dolarja. Ugotovljeno je bilo tudi, da drevesa znatno prispevajo k vrednosti nepremičnin.
Cilj je vsaj 10 % mest zasajenih z drevesi
Evropska komisija je lani predlagala osnutek uredbe, ki od 27 držav članic bloka zahteva, da zagotovijo, da bo do leta 2050 vsaj 10 % površin vseh mest, krajev in predmestij zasajenih z drevesi in da se zavežejo, da ne bodo krčili zelenih površin.
Preberite tudi: na ljubljanskem Rožniku podrli 380 dreves:
