Veter je ob soncu naša druga največja naravna danost, ki jo zelo slabo izkoriščamo, saj po deležu (sonca) in vetra pri izrabi obnovljivih virov zelo zaostajamo za drugimi državami članicami EU. Preverili smo, zakaj je tako?
Trenutno imamo dve večji vetrnici (ena z močjo malo pod 1 MW, druga z močjo nad 1 MW), katerima se je v drugi polovici leta 2023 pridružila še ena, manjša, z močjo 250 kW, ki pa še ni priključena v omrežje.
»Kljub temu da jih za tukaj označujemo kot »večje«, so te vetrnice primerjalno gledano majhne, saj se za izrabo vetra v drugih državah večinoma uporabljajo vetrnice moči 3-7 MW. Skupno je torej nazivna moč vseh treh vetrnic približno 3 MW. Delež proizvedene električne energije iz vetrne energije je v Sloveniji leta 2023 znašal 0,06 %,« pojasnijo na ministrstvu za okolje podnebje in energijo.
Vetrni potencial Slovenije
V Sloveniji je kar nekaj tehničnega vetrnega potenciala, in sicer je bil potencial vetrne energije ocenjen z dvema možnima scenarijema: prvi kaže, da je na voljo 14,1 TWh/leto pri umestitvi vetrnic moči 1 MW, pri drugem scenariju pa je potencial ocenjen na 18,7 TWh/leto pri umestitvi 5,3 MW vetrnic. »Poudariti je treba, da se večina tega nahaja na območjih višjega in zelo visokega tveganja, medtem ko se nahaja le za okoli 50 MW (oz. 64,50 GWh letno) potenciala na območjih nižjega tveganja,« povedo na ministrstvu.
Razlogi, da do postavitev vetrnic ne pride, so različni
»V nekaterih primerih so izbire lokacij s strani investitorjev neoptimalne, v nekaterih primerih gre za nasprotovanje posegom v lokalnem okolju, spet drugje za konflikt z varovanimi naravnimi vrednotami in režimi. Del teh ovir bi lahko investitorji naslovili z vključevanjem lokalnega prebivalstva v projekt – torej, da bi se projekti izvedle na skupnosten način: ali v obliki skupnostne samooskrbe ali pa v obliki skupnostnega (so)financiranja in vlaganja v projekt, pri čemer bi finančne koristi imeli tudi lokalni prebivalci,« predstavijo razloge za nepostavitev vetrnih elektrarn na ministrstvu.
Dodajo pa še, da se je zaradi nekaterih preteklih neuspešnih projektov vzpostavila izrazito negativna konotacija umeščanja in ustreznosti načrtovanih lokacij za vetrne elektrarne, čeprav je javno mnenje na splošno zelo naklonjeno izkoriščanju vetrne energije. A se potem, na ravni mikrolokacije velikokrat pojavi nasprotovanje, tudi zaradi efekta »ne na mojem dvorišču«.
Okoljske omejitve
V nekaterih primerih postopkov morda res poskušajo vetrnice umeščati na ne najbolj ustrezne oz. optimalne lokacije s stališča družbene sprejemljivosti teh projektov, kot tudi s stališča konfliktnosti z naravovarstvenimi režimi (območja Nature 2000). Druge omejitve so lahko vezane na površinske in podzemne vode, poplavno ogrožena območja, kulturno dediščino, kmetijska zemljišča, kraške jame. Dodatno možnosti za izrabo vetrne energije zmanjšuje zelo razpršena poselitev, saj je v Sloveniji stopnja urbanizacije nizka, kar 45 % vseh gospodinjstev biva na podeželju, kar je precej višje od povprečja EU (23 %).
V Regijskem parku Pohorje vetrnic ne bo!
V začetku meseca smo poročali, da je bil ustanovljen Regijski park Pohorje, kjer so pred dobrim letom najavili gradnjo vetrnih elektrarn. Seveda nas je zanimalo, kaj ustanovitev Regijskega parka Pohorje pomeni za postavitev vetrnic. S pristojnega ministrstva so nam odgovorili, da v območju Regijskega parka Pohorje vetrnic ni mogoče postaviti.
Predvidene lokacije vetrnih elektrarn v državi
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ima pregled nad tistimi načrtovanimi vetrnimi elektrarnami, ki se umeščajo v prostor kot prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture in to so:
DPN za PVE Ojstrica, občina Dravograd;
DPN za PVE Paški Kozjak, občine: Mislinja, Vitanje, Dobrna, Celje, Vojnik;
DPN za PVE Rogatec, občine: Žetale, Rogatec, Rogaška Slatina;
DPN za PVE Senožeška Brda, občina: Divača;
DPN za PVE Zajčica, občina Divača;
DPN za PVE Dolenja vas, občina Divača;
DPN za PVE Griže-Veliko polje, občina Sežana;
DPN za PVE Mislinja, občine: Slovenska Bistrica, Zreče, Slovenske Konjice;
DPN za PVR Golič, Mestna občina Koper;
DPN za PVE Plešivec, občini Rogaška Slatina, Makole;
