Ocena stanja posameznih področij je pokazala, da sta področji morja in gozda najbolje ocenjeni oz. v najboljšem stanju. A na drugi strani je področje ekološkega odtisa, ki je bilo ocenjeno kot zelo slabo, poglejmo, zakaj?
Nadpovprečna biokapaciteta, vendar …
Slovenci tako kot drugod po svetu čezmerno izkoriščamo naravne vire. Za življenjski slog, ki ga imamo v Sloveniji, potrebujemo kar 3,1 Zemlje. K ekološkemu odtisu največ prispeva ogljični odtis (64,7 %), katerega glavni vir so izpusti iz prometa (osebni prevoz) in poraba energentov v bivališčih, velik pa je tudi ogljični odtis storitev. Slovenija ima v primerjavi z EU-28 višji ogljični odtis.
Vrednost celotnega ekološkega odtisa se povečuje hitreje od samoobnovitvene sposobnosti narave ali biokapacitete. Čeprav ima Slovenija za evropske in svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (k biokapaciteti največ prispevajo gozdovi, 84 %), spada med države z ekološkim primanjkljajem.
Potrošimo več, kot proizvedemo
Zato nismo na poti k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Slednje potrjuje tudi primerjava ekološkega odtisa in indeksa človekovega razvoja (HDI). Ekološki odtis nam pove, ali živimo v mejah našega planeta, HDI pa kaže stopnjo blaginje prebivalstva. Vrednost HDI je bila leta 2019 visoka (0,9), kar Slovenijo uvršča na 22. mesto med 189 državami.
Žal pa višjo stopnjo človekovega razvoja za zdaj dosegamo na račun netrajnostnega okoljskega razvoja, saj za svoj življenjski slog potrošimo bistveno več, kot proizvedemo. Iz analize skupnega ekološkega odtisa potrošnje, ki upošteva tudi podatke izvoza in uvoza v državo (uvoz pomeni pritisk na lastno biokapaciteto), izhaja, da potrošimo več, kot proizvedemo.
Slovenija je neto uvoznica ekološkega odtisa potrošnje na skoraj vseh področjih, razen na področju gozdnih proizvodov (neto izvoznica odtisa). Mednarodna trgovina je še posebej izrazita pri kmetijskih proizvodih. Velik obseg uvoza je v letu 2017 dvignil potrošnjo čez 200 % proizvodnje.
Cilj: zmanjšanje ekološkega odtisa
Slovenija je zato s sprejemom Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 (ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela decembra 2017) vključila ekološki odtis med vodilne kazalce za spremljanje stanja rabe naravnih virov s ciljem njegovega znižanja za 20 % do leta 2030 (od 4,7 gha/osebo v letu 2013 do 3,8 gha/ osebo v letu 2030).
Vir: MOP
