V Sloveniji se poplave v različnih delih pojavljajo skoraj vsako leto, na nekaterih predelih tudi večkrat na leto. Najpogosteje se pojavljajo ob dolgotrajnejših padavinah spomladi ali jeseni.
Poplave so naravni pojav, ki ga ni možno preprečiti, vendar nekatere človeške dejavnosti, kot sta čezmerno naseljevanje na ogroženih območjih in neprimerna raba tal, močno prispevajo k povečani verjetnosti poplavljanja.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je leta 2012 ocenilo, da bi za izvedbo protipoplavnih aktivnosti in za izvajanje tako gradbenih kot tudi negradbenih ukrepov za obvladovanje poplavne ogroženosti na najbolj perečih in kritičnih območjih v državi potrebovali približno 600 milijonov evrov.
Vire financiranja bi iskali predvsem v okviru raznih namenskih EU skladov in drugih EU finančnih mehanizmov, Vodnega in Podnebnega sklada ter nacionalnega in lokalnih proračunov, potencialno pa tudi v okviru možnih javno-zasebnih partnerstev.
V Sloveniji živi na območjih poplavljanja skoraj 160.000 ljudi ali več kot 7 % prebivalstva
Najbolj obsežna poplavna območja so nižinsko-ravninski predeli severovzhodne in subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah ter ravnice ob Lendavi, Muri in Ščavnici. Poplavno območje je tudi ob Dravi pod Mariborom in pritokih, kot so Pesnica, Polskava in Dravinja. Vzhodna in osrednja Dolenjska z Belo krajino ima več manjših poplavnih predelov ob Kolpi, Krki, Temenici, Mirni in njihovih pritokih.
Tudi Ljubljansko barje je obsežno poplavno območje. Vsakoletne poplave zalijejo okoli 2300 hektarjev površin. Več kot polovica ali 54 % poplavnih površin je v porečju Save. V porečju Drave je 42 % poplavnih površin, v porečju Soče in pritokov pa štiri.
Največji delež prebivalcev na območjih poplavljanja je v Savinjski statistični regiji, 13 %, Koroški, 12 %, Zasavski, 10 % in Osrednjeslovenski, 9 %. Največje število ogroženih prebivalcev pa v Osrednjeslovenski (okoli 51.800 prebivalcev) in Savinjski regiji okoli 35.800.
Za učinkovito upravljanje z vodami
Slovenija se je po zadnjih poplavah bolj aktivno kot v preteklih letih posvetila pripravi potrebne dokumentacije za celovite protipoplavne projekte na večini poplavno ogroženih območij. Eden izmed ključnih kratkoročnih ukrepov za zmanjševanje obstoječe poplavne ogroženosti je tudi zagotovitev več sredstev za redno vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč. Bolj kakovostno in bolj obsežno vzdrževani vodotoki, vodna infrastruktura in vodna ter priobalna zemljišča namreč zelo prispevajo k povečanju pretočnosti strug vodotokov, kar bi krepko zmanjšalo obstoječo poplavno ogroženost. V zvezi s tem se z aktivnostmi reorganizacije in vzpostavitvijo nove Direkcije RS za vode vzpostavlja tudi bolj aktiven in javen nadzor nad učinkovitostjo porabe teh sredstev v prihodnje.
Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Agencijo za okolje (ARSO) vzpostavil novo, skupno in moderno informacijsko platformo na področju upravljanja z vodami ‘eVode’, ki vsem zainteresiranim omogoča enostaven in brezplačen dostop do številnih, do sedaj javno nedostopnih strokovnih podlag in podatkov s področja upravljanja z vodami. Platforma naj bi tudi pomagala odpraviti marsikatere birokratske ovire, pa tudi znižati določene stroške.
Vode je preveč, denarja pa premalo
»Ukrepi države so sicer naravnani v pravo smer, vendar so prevečkrat (pre)počasni in vsekakor premalo finančno podprti. Znatno premalo sredstev je za urejanje in vzdrževanje vodotokov. Tudi večina lokalnih skupnosti se premalo vključuje v problematiko urejanja in vzdrževanja vodotokov. Glede na razpoložljiva sredstva ne moremo zagotavljati ustrezne poplavne varnosti niti naseljem, zato v tem trenutku zagotavljanja poplavne varnosti kmetijskim površinam ne moremo zagotoviti,« razlaga Borut Roškar, direktor VGP Drava, ki deluje predvsem na porečju reke Drave. Rešitev vidi v več sredstvih in bolj premišljenem prostorskem načrtovanju.
Roškar poudarja, da je vodotokom v čim večji možni meri treba dati nazaj svoj prostor, vsekakor pa jim ga ne smemo dodatno jemati. Tudi novih objektov, ne stanovanjskih, industrijskih, kmetijskih, ali infrastrukturnih, se na poplavna območja po njegovih besedah ne sme več umeščati. »Celovit pristop k urejanju voda in erozijskih območij bi moral temeljiti na preventivnem ukrepanju, sanacija z erozijskimi pojavi in procesi prizadetih območij pa bi morala biti zgolj posledična. Varstvo pred poplavami in erozijo zahteva kompleksno in sonaravno urejanje ureditvenih območij in bi moralo biti temeljni sestavni del prostorskih načrtov,« zaključi Roškar.
Vzdrževati je treba propustnost vodotokov
Na poplavno ogroženem območju občine Ljutomer, ob rekah Mura in Ščavnica, preobilico vode skušajo upravljati s pomočjo starejših in novejših protipoplavnih nasipov in z umetnimi zadrževalniki vode Gajševsko jezero in v Bolehnečicih. Za hitrejše odvodnjavanje ob poplavah ali za odvajanje meteornih voda, so odprti jarki na ravninskem področju občine odločilnega pomena.
Mag. Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo v mestni upravi Mestne občine Ljubljana (MU MOL) pove, da so od velikih jesenskih poplav leta 2010 do danes izvedli vrsto ukrepov za povečanje poplavne varnosti. Med te spadajo čiščenje in urejanje cestnih propustov obcestnih jarkov, vzdrževanje odvodnjavanj, odstranjevanje grmičevja in dreves zaradi večje propustnosti vodotokov in kanalov in drugo.
Vlado Kadunec
Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela oktober15.
