Poljski škrjanci spomladi gnezdijo pri nas predvsem po travnatih kraških planjavah ali med štajerskimi polji.
Glavna dejavnika, ki ogrožata poljskega škrjanca na njivskih površinah v Evropi, sta zamenjava spomladi sejanih žit (zlasti pšenice) z ozimnimi sortami ter uvajanje monokultur. Tudi škrjanci potrebujejo več pšenice!
Nov ukrep za škrjance
Ukrep »zaplate golih tal za poljskega škrjanca« je del ekosheme, torej iz prvega stebra kmetijske politike, ki bo enoletna in jo bo mogoče vpisati le na njivah z žiti, različnimi deteljami, oljno ogrščico in deteljnotravnimi mešanicami.
“Na njivi bo kmet med setvijo z ugašanjem sejalnice ustvaril zaplate neposejanih, golih tal velikosti okoli 25 m2, in sicer na vsakega 0,5 ha njive eno takšno zaplato. Lokacije njiv z zaplatami se bodo med leti lahko spreminjale, skladno s kolobarjem. Iz Srednje in Zahodne Evrope je znano, da so gnezditvena gostota, gnezditveni uspeh, telesna kondicija speljanih mladičev in število poskusov gnezdenja poljskega škrjanca v sezoni večji na njivah s takšnimi ploskvami kot pa na konvencionalno zasejanih njivah,” pojasnjujejo na DOPPS.
Ukrep naj bi se izvajal na šestih območjih v Sloveniji, kjer se poljski škrjanci pojavljajo v večjem številu in gnezdijo deloma ali pretežno na njivah. To so Goričko, Murska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krška ravan in Ljubljansko barje.
Pomaga lahko vsak
Za pričetek izvajanja ukrepa bodo na DOPPS na teh območjih zarisali cone, kjer bodo lastniki zemljišč lahko vpisali ukrep.
Za pomoč lepo prosijo tudi vse druge opazovalce ptic, ki bodo v letošnjem letu obiskali katerega izmed navedenih šestih območij in tam zaznali poljskega škrjanca. “Vaši podatki bi bili za zaris con za vpis ukrepa zelo dragoceni, zato bomo zelo veseli, če jih lahko vnesete v podatkovno bazo NOAGS ali pa nam jih sporočite na elektronski naslov katarina.denac@dopps.si,” vabijo in zagotavljajo, da bodo podatki uporabljeni za varstvo narave!
