»Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2021.
Pripravili so ga na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« skupaj s partnerji v projektu LIFE Podnebna pot 2050.
Poročila »Podnebno ogledalo 2021« kažejo, da bo Slovenija obvezujoč cilj na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) leta 2020 dosegla. Emisije toplogrednih plinov iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšale za 2 % in so bile za 11,9 % nižje od cilja za leto 2020.
Ravno tako bo leta 2020 dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti. Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjšala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 % in je bila 6 % pod ciljno vrednostjo za leto 2020.
Obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju obnovljivih virov energije (OVE), pa leta 2020 ne bo dosežen. V letu 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije z 22 % kar 3,0 odstotne točke nižji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za samo 1,6 odstotne točke.
Podnebni ukrepi se morajo okrepiti
Mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost: »To, da bomo leta 2020 dva od treh obvezujočih ciljev dosegli, je spodbudno, a z vidika doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost premalo. Cilji za leto 2020 so premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi. Za uspešno blaženje podnebnih sprememb morata biti zmanjševanje emisij TGP in prehod v podnebno nevtralnost uvrščena visoko med nacionalne politične, razvojne in izvedbene prioritete. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno organiziranost ter število in usposobljenost sodelavcev pristojnih služb za podnebne spremembe, vključiti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe, finančne načrte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati.«
Vir: IJS
